Voščilo s pridihom: 65 točk do sreče

8 komentarjev 31.12.2009 Plujem

Drage bralke, dragi bralci.

Zahvaljujem se vam za čas, ki ste ga namenili branju in komentiranju mojih zapisov. V veselje mi je bilo (in mi je še) brati vaše ideje, nasvete, pripombe, kritiko, predloge in vse ostalo. Od večine sem veliko naučila, zaradi nekaterih tudi utrdila. :)

Ob koncu leta sem za vas zbrala nekaj misli. Misli do sreče. Ki si jo kujemo sami, s svojimi dejanji, še bolj pa z mislimi. Naj vam vsaj del (če že ne vseh) teh “65″ na obraz (na)riše nasmeh in podari lepe misli.

  1. Uživajte v moči in lepoti vašega življenja.
  2. Užijte mladost z vseh prijetnih in tudi manj prijetnih vidikov. Preizkušajte različne meje dopustnega, dosegljivega in prijetnega. Ne dovolite, da steče mimo vas brez vašega udejstvovanja.
  3. Posnemite čim več fotografij in video posnetkov. Pišite dnevnik. Pišite blog. Čez 20 let jih boste z veseljem prebirali in se spominjali dogodkov.
  4. Ne obremenjujte se s preteklostjo. Niti s prihodnostjo. Živite za sedanjost. Prepustite se toku življenja, da vas nosi.
  5. Vsak dan naredite eno stvar, katere vas je strah.  Tako boste postali močnejši.
  6. Ne bojte se smrti. Ker pomeni nov začetek.
  7. Prepevajte.
    vir clipart

    Foto: vir clipart

  8. Ne bodite brezobzirni do ostalih ljudi in ne dovolite, da so ostali brezobzirni do vas.
  9. Osvobodite se ukalupljenih misli množice, ki zahtevajo brezglavo pokornost.
  10. Naučite se biti sami s sabo. Pot je dolga. Z različnimi sopotniki. Kljub vsemu čisto na koncu vedno ostanemo sami.
  11. Zapomnite si komplimente, žalitve pa pozabite.
  12. Odvrzite stare račune in terjatve.
  13. Ohranite stara ljubezenska pisma, ker bodo grela vaše srce.
  14. Ne zapravljajte časa z ljubosumjem.
  15. Sproščajte se in se razvajajte.
    vir neznan

    Foto: vir neznan

  16. Predajajte se intimnim užitkom.  Redno.  Dokler zmorete.  Po tem pa vsaj govorite o tem.
  17. Gibajte se.
  18. Vsak dan pojdite na sprehod. Četudi samo okoli hiše.
  19. Ne počutite se krive, če ne veste, kaj si želite v življenju.
  20. Prisluhnite telesu.  Za hrano, pijačo in užitke.
  21. Uživajte veliko vitaminov.
  22. Skrbite za svoje telo. Predvsem za kolena. Pogrešali jih boste, ko ne bodo delovali.
  23. Skrbite za svoje zdravje. Če se le da brez zdravil, poživil in droge.
  24. Morda se boste poročili, morda ne. Morda boste imeli otroke, morda ne. Morda se boste pri 40-ih ločili, morda ne. Morda boste na 75-letnici svoje poroke plesali »račke«, morda ne. Karkoli boste počeli, ne bodite prevzetni, niti se ne žalite. Imejte se radi. Bodite si všeč.
  25. Vse vaše odločitve imajo 50 % možnosti za uspeh. Prav tako kot odločitve vseh ostalih.
  26. Imejte radi svoje telo. Uporabljajte ga na vse možne načine.  Ne bojte se ga. Ne upoštevajte, kaj si o njem mislijo drugi ljudje. Vaše telo je najboljši inštrument, kar jih boste kdaj imeli.
  27. Plešite.  Četudi v svoji dnevni sobi.
  28. Berite. Tudi navodila, čeprav  jim ne sledite.  Morate vedeti, zakaj ste drugačni.
  29. Spoštujte sebe in druge. Tudi drugačne (od vas).
    vir neznan

    Foto: vir neznan

  30. Spoštujte ter imejte radi živali in rastline.
  31. Ne berite lepotnih revij.  Zaradi njih se boste počutili grde.
  32. Spoznajte svoje starše, stare starše in ostale, ki so vam blizu, ter si za njih vzemite čas. Nikoli ne veste, kdaj jih boste zadnjič videli.
  33. Bodite prijazni do bratov in sester, če jih imate. Oni so najboljši vezni člen z vašo preteklostjo. In najverjetneje tudi tisti, ki bodo z vami v prihodnosti.
  34. Razumite in sprejmite, da prijatelji pridejo in gredo. Obdržite le nekaj najboljših in neprecenljivih ter jih negujte.
  35. Potujte.
  36. Sprejmite nekaj dejstev. Cene bodo rastle.  Politiki bodo zganjali norčije. Vi se boste starali. In medtem, ko se boste starali, se tolažite, da so bile v vaši mladosti cene razumske, politiki plemeniti, otroci pa so spoštovali starejše.
  37. Spoštujte starejše.
  38. Ne pričakujte, da vas bodo drugi (vedno) podpirali. Važno je, v kaj verjamete sami.
  39. Morebiti boste živeli na veliki nogi. Kljub vsemu se zavedajte, da je nekega dne lahko vsega konec.
  40. Ne eksperimentirajte preveč z lasmi. Niti s kožo. Bodite previdni z ličili in kremami. Zna se zgoditi, da boste pri štiridesetih videti petinosemdeset.
  41. Bodite previdni, čigave nasvete upoštevate.  Vendar bodite potrpežljivi z vsemi, ki jih dajejo.
  42. Spominjajte se samo veselih trenutkov preteklosti. Slabe zavijte v ovoj pozitivnih izkušenj za naprej.
  43. Ne pozabite se smejati. Smeh je pol zdravja.
    Foto (c) AhaJokes.com

    Foto (c) AhaJokes.com

  44. Veliko se smejte, vendar se ne posmehujte.
  45. Bodite iskreni, vendar previdni.
  46. Bodite direktni, vendar vljudni.
  47. Bodite samosvoji, vendar ne egoistični.
  48. Bodite vztrajni, vendar ne trmasti.
  49. Bodite zaupljivi, vendar ne opravljajte.
  50. Ne bodite obsojajoči in zamerljivi za malenkosti. Dajte ljudem možnost, da vam razložijo svoj vidik.
  51. Naučite se argumentirati želje, ideje, zahteve in (ne)strinjanja.
  52. Imejte “hrbtenico” in se ne obračajte po vetru.
  53. Bodite (občasno) žalostni, vendar ne obupani.
  54. Bodite (občasno) jezni, vendar ne nasilni.
  55. Bodite prilagodljivi, vendar ne za neumnosti.
  56. Bodite zanesljivi in vestni.
  57. Bodite marljivi, vendar ne delajte namesto drugih.
  58. Drugim pomagajte, vendar jim ne dajajte potuhe.
  59. Razvajajte najbližje.
  60. Naučite se poslušati in slišati. Gledati in videti.
  61. Bodite ljubeči, vendar ne posesivni.
    Foto (c) Sandra Stephens

    Foto (c) Sandra Stephens

  62. Bodite preprosti, vendar zahtevni. Do sebe in do drugih.
  63. Zavedajte se, da je zakon privlačnosti najmočnejše orodje.
  64. (Pozitivna) moč misli je najmočnejši adut v rokah človeka.
  65. Živite za svoj trenutek. In užijte vsak dan posebej.

(Nekaj misli povzetih po »Everybody’s Free to Wear Sunscreen!«, ostale dodala Plujem na podlagi svojih prepričanj. )

YouTube slika preogleda

Želim vam srečno. Zdravo. Zadovoljno. Erotično. Veselo. In smeha polno.

Pa ne samo 2010. Temveč še vsa leta naprej.

Plujem over and out. Vsaj do naslednjič. :mrgreen: :lol:

P.S. tam nekje,… hvala ti za inspiracijo in link do »Everybody’s Free to Wear Sunscreen!« :)

  • Share/Bookmark

Kategorija: bloganje, cukrčki, praznično, skriti zakladi, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , , , , ,

Letos bo december vesel

12 komentarjev 13.12.2009 Plujem

Prejšnja leta sem vsako leto razmišljala, kako bi ušla “veselemu decembru”. Zdelo se mi je enostavno grozljivo, da nimam “the one”, s katerim bi želela ležati pod dekico. Tisti “približki” me namreč tudi pod razno niso toliko prevzeli, da bi jih želela cartati in z njimi preživljati ure in ure. Zato sem odštevala sekunde, kdaj bo praznikov konec, da življenje znova dobi običajni ritem. Sploh zaradi nakupovalne mrzlice, ki povzroča “kilometrske” gužve v trgovinah, tako da se mi včasih niti ni dalo po kruh in mleko (prispodobno). Nakupovanja namreč že tako ne maram. Če pa je zraven še divje gužvanje, me sploh odbija. Zato mi tudi razprodaje niso ljube. Ampak to je tema za kakšen drug post. :)

Danes se gre o decembru. O mesecu, ki ima v zadnjih nekaj letih vse pogosteje predznak komercialnosti in nespametnega trošenja. In to vse zaradi zabave ali daril. Reklamne poteze vsako leto znova vabijo kupce, da morajo za svoje najdražje letos kupiti RES prav posebno darilo. Kajti brez tega prazniki naj ne bi bili takšni, kot naj bi bili. In kakšni naj bi bili?

Tradicionalno gledano simbolizirajo ljubezen. Partnerstvo. Družino. Druženje. Prijateljstvo. Zadovoljstvo. Srečo. In veselje. Vsaj naj bi. Čeprav tudi to niso merila. Merila veselega decembra  (in praznikov) si postavlja vsak sam. Še najpogosteje se z vprašanjem (ne)veselega srečujejo tisti, ki imajo drugačna prepričanja, ali si želijo nečesa, kar jim ni dosegljivo.

Največkrat je to ljubezen. Bližina osebe, s katero bi se lahko stiskali na kavču in ob šalci toplega čaja razpravljali o vsemogočem. Želja po ljubljenosti je v času praznikov običajno še večja. In vzporedno s tem tudi depresivnost in razočaranost ljudi. Tudi pri meni je bilo tako.

Od razpada (ne)veze sem se praznikov vsako leto bolj bala. Vsako leto sem bila že novembra prepričana, da bo december itak beden, tako da bi bilo še najboljše, da bi bil kar januar. Izgovore sem iskala v celotni pretiranosti, reklamiranju, pa tudi trgovine z vsemi (nakičenimi) okraski so mi šle maksimalno na živce. Da ne omenjam božične tržnice, ki je s svojimi prisrčno urejenimi hišicami še dodano prilivala pelin na mojo rano. Tudi stanovanja si nisem okrasila. Se mi je zdelo neumno. Zakaj bi zase ustvarjala božično vzdušje.  Zakaj le. Saj ne, da bi stalno jokala, niti ne, da bi na koga vpila. Bolj kot slaba volja je bila prisotna otopelost. In občasna neučakanost. Zaradi katere sem komaj čakala, da bodo minili ti (klinčevi) decembrski dnevi, da bo mimo prvi teden januarja, ko se vsi pogovarjajo, kje so bili, ter da bo življenje končno dobilo normalno podobo. Vse to mi je vsako leto predstavljalo hujše breme. Vse DO LETOS.

Za letos sem se odločila, da je čas, da potegnem črto.

Črto. Nad strahom. Strahom pred prazniki. Strahom pred tem, da sem sama (tudi za praznike). Pa strahom pred tem, da mi bo dolgčas. In še pred marsičem, kar se dogaja v decembru.

Spoznala sem namreč, da s strahom in negativnim predznakom delam škodo samo sebi. In nikomur drugemu. Pa tudi, da stran mečem pomembno obdobje svojega življenja. Mladost. Zakon privlačnosti namreč deluje. Vedno in povsod. Zato sem se znebila bremena. Ugotovila sem, da ne rabim drugih, da sem zadovoljna. Ali srečna. Pa tudi vesela. Ter da sem si vse rane preteklih let zadala sama. Zato sem vzela iglo in jih zašila. Ker sem jih namazala še z mazilom, so se že (skoraj) zacelile.

Tako me letos okrašene trgovine, ki predvajajo božično glasbo, prav navdušujejo. Veselim se tudi obiska božičnega trga. Predvsem zaradi vzdušja.

Tudi stanovanje sem okrasila. Ne preveč. Niti premalo. Ravno dovolj, da je okusno. Z občutkom veselega decembra. In to sem naredila zase. Za svoje počutje. In nikakor ne zaradi obiskov, ki bodo morda prišli.

Ob večerih si prižgem svečke. Dišeče. Da božajo moj nosek. Naštimam si tudi dobro glasbo. Ob nedeljah prižgem adventne svečke. Ne zaradi vere, temveč zaradi simbolike. In tudi smrekici sem odmerila prostor v sobi. Nisem je še kupila. Za to si bom namreč vzela čas. Verjetno v dopoldanskih urah, ko bo manj gužve v trgovinah.

Pekla bom tudi kekse. In pecivo. Kuhala kosilo za celo družino. Prepevala in poplesavala na božično-novoletne pesmi (tudi zvonjenje mobitela je v stilu :) ). In če bo sneg, se bom podila po travniku ter gradila snežaka. )

Odločila sem se, da bo december letos vesel. Ker si bom privoščila stvari, ki me veselijo. Ker se bom razvajala. Ker se bom veliko smejala (kar se že itak :D ).  Predolgo sem namreč “spala”. Čas je, da znova zadiham.

Prej so že naletavale prve snežinke. Čisto drobne. Vzdušje se je torej že začelo. ) Zadnji čas je bil, da si naredim tak december, kot si ga želim. Si ga boste tudi vi?

Tega sicer nisem naredila jaz. Upam pa, da bo moj (če bo sneg) vsaj približno takšen. Okrogel. S širokim nasmehom. :) (c) cardsunlimited

  • Share/Bookmark

Kategorija: cukrčki, dnevnice, praznično, skriti zakladi, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , , , , ,

Dopustniške prigode :)

14 komentarjev 22.11.2009 Plujem

Začelo se je že s sobo. Ob telefonski rezervaciji so mi zagotovili lično sobo, z dovolj svetlobe in z dostopom do interneta. Ko pa sem sobo odklenila, me je čakalo pravo presenečenje. Soba je bila velika kakšnih 6,5 m2. Temna. Sicer čista, a v njej je bil neznosen smrad po kislem. Kar nisem si predstavljala relaksacije naslednjih nekaj dni v takšni sobi. Zato sem odšla nazaj. Na poti navzdol sem skoraj ostala v dvigalu, ker se vrata niso hotela odpreti. Po nekaj poskusih so se le vdala in se odprla. Odšla sem v glavni hotel in prosila za drugo sobo. A so bile vse zasedne. Vsaj tako so mi rekli. (Najprej.) Razen v tisti stavbi bi lahko dobila drugo sobo. Prav, sem rekla, prosim, pokažite mi druge variante.  In me pospremijo tja. No. Eden me je. Ta mlajši. Prijazen, a bolj sramežljive sorte. Med potjo sem se najprej opravičila za nevšečnosti, nato pa dodala, da ne priporočam dvigala, ker sem že skoraj noter ostala. Nejeverno me je pogledal in vseeno pritisnil gumb od dvigala. Prav, sem si mislila, jaz imam čas. :) Pot navzgor je potekala nemoteno. Tudi vrata so se takoj odprla. Sobi, ki mi ju je pokazal, sta bili sicer lepi, sploh tista ta velika. Ampak še vedno tisti smrad. Po kislem. Neznosno. Prav res. Na vprašanje, od česa je tak vonj, ni vedel odgovoriti. Ko sem ugotovila, da pod “dostop do  interneta” v tisti stavbi spada  “šuišuišui” priklop, sem vljudno zaprosila za sobo v hotelu, ki ima brezžično povezavo. Na poti navzdol mi je rekel, da se bo potrudil, da dobim sobo drugje. Zahvalim se. Sodeloval pa je tudi lift, ki je po vnovičnem poskusu le odprl vrata in naju spustil ven. In res so mi dali drugo sobo. V drugem hotelu. Večjo. Udobno. Svetlo. Dišečo.

Zahvalila sem se in začela z dopustom. Po prvem razvajanju je sledila večerja. In od takrat naprej so se prigode začele kar vrstiti. :) Najprej pri večerji. Natakar je bil več kot očitno navdušen, da ima med gosti (končno) mlado deklino, zato me je ob strežbi pokaral, zakaj ne sedim na drugi strani sobe, kjer bi me lahko gledal. Kljub temu, da sem opazila, da so njegovi pogledi daljši od primernega, sem njegov kompliment postregla z besedami: Joj, gospod, sej ne bom hrane v žepe tlačila, da bi me morali gledati. :) Bil je zaprepaden, in mi takoj hitel razlagati, da ni tako mislil. Pa ga pogledam in nasmejano rečem: “Da. Vem, kaj ste mislili.”. Je bil kar šokiran. Ah. Moški.

Čeprav, hrana je bila okusna. Ravno prav slana, ne premastna. Dobra in moje brbončice so bile nadvušene. Tudi izbire je bilo precej.

Po večerji je sledilo tuširanje, kjer sem ugotovila, da močno spuščata tuš kad in umivalnik. A se nisem sekirala. Počepnila sem in vodo (ki je bila skoraj čez celo kopalnico) z roko usmerila v sredinski odtok, ostalo pa popivnala z brisačami. Naj dodam, da je ravno tisti dan crknil internet, tako da dostopa tudi v tem popolnoma prenovljenem hotelu nisem imela. :D A sem to vzela kot znak, da res izprežem. Tudi od mašinerije, ne samo od ljudi. Zato sem si prižgala dišeče svečke in uživala. V tišini. In sama s seboj.

Naslednji dan sem po zajtrku ugotovila, da bodo v sobi še nekaj montirali, zato sem šla ven. Na sprehod. Na sonček. Kar pa me je precej utrudilo. Naslednje razvajanje je tako zaradi slabega počutja odpadlo. In družbo mi je cel popoldan delala topla postelja.

Naslednje jutro sem malo dlje poležala, zato da bi lahko šla na predvideno terapijo. Kakšnih 40 minut pred začetkom sem vstala in šla pod tuš. Ravno ko sem si namilila telo in našamponirala lase, je zmanjkalo tople vode. Ampak ne tako, da bi tekla hladna. Temveč tako, da so iz pipe kapljale le kapljice vode. Najprej sem kar obstala. Nato pa z nasmehom lovila kapljice, da sem se oprala. Verjetno je škoda dodati, da je bilo takoj po tistem, ko sem posušila laske, tople vode več kot dovolj. :) Kasneje sem izvedela, da so slučajno predrli cev za vodo in da nekaj časa naš hotel ni imel tople vode. :)

Za piko na i zadnji dan po zajtrku nisem mogla več v sobo. Skrivila in razmagnetila se je kartica. Ko sem šla na recepcijo prosit za pomoč, je receptor kartico pogledal, jo obrnil, in vprašal, če je bila blizu mobitela.  Povedala sem mu, da sem ves čas kartico varno hranila v žepu torbice in ne zraven mobitela. (To, da se mi je v preteklosti skrivilo že nekaj kreditnih/plačilnih kartic rajši nisem dodala :D ) Po tem tudi ni več spraševal, temveč mi je dal drugo kartico.

Z nasmehom na obrazu sem odšla v sobo, da spakiram. Razmišljala sem o vseh prigodah, ki so se mi zgodile. O takšnih in drugačnih. O veselih in manj veselih. In kar  je najpomembnejše, vse so se mi zdele prisrčne. Zaradi njih je moj oddih dobil nianse zanimivosti in nepozabnosti.

Sploh ko razmišljam o vseh vodnih razvajanjih, ki sem si jih privoščila. Ali pa o tretmajih. Predvsem pa o korakih, ki sem jih naredila v njihovem parku. Parku, ki s svojimi jesenskimi barvami pomirja. Ter z raznolikimi mostički in zeleno belimi klopcami spodbuja dobro počutje. :D

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Še bom šla tja. :)

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, dopust, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,


 

Avgust 2018
P T S Č P S N
« Feb    
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats