Feniks

4.12.2012

Kot Feniks sem se dvignila iz pepela lastnega pogorišča.

Stopila sem korak naprej.

Gola.

Sama.

Polna ljubezni.

Ponosna.

Zadovoljna.

Srečna.

Hvaležna.

Da sem to, kar sem.

Obrnila sem se in poslala poljub.

Objela sem vse, ki so me z blagoslovi pripeljali na mesto, kjer stojim sedaj.

*

Objela sebe, svoje telo, svojo dušo.

Od sreče.

Hvaležna, da sem stopila na to pot.

Z zaprtimi očmi sem se zavrtela in se začutila v vseh celicah telesa.

Se nasmehnila sebi in začutila, da sem zase vedno tukaj.

*

Začutila sem luč.

Svetlobo znotraj sebe.

Okoli sebe in v okolici.

Povsod.

*

Sedaj se počutim, kot bi stala nad pečino in gledala v neskončnost modrine morja.

Počutim se, da bi lahko vzletela in poletela tja, kamor me vodi srce.

Počutim se živo.

Počutim se ljubljeno.

Počutim se prepojeno z življenjem.

Počutim se, da sem.

Da samo sem.

Točno to, kar sem.

Ljubezen.

  • Share/Bookmark

V kategoriji cukrčki, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

December 2012
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats