Arhiv za mesec December 2010

Ko te opali država

21 komentarjev 29.12.2010 Plujem

Malo prej sem si izračunala dohodnino. Ne samo, da bom morala doplačati; doplačala bom več, kot znaša moja mesečna plača.

Res, da sem imela nekaj dodatnih zaslužkov; a vseeno me je šokiralo. To, da si država toliko jemlje, me je čisto šokiralo. Sploh zato, ker so mi dohodnino odbili že pri izplačilu. Res ne razumem tega našega sistema. A ne bi bilo bolje, da bi mi že sproti malo več odtegovali, kot da me potem v “enem kosu” šokirajo?

Takoj sem seveda začela iskati variante za morebitne olajšave in presenečena ugotovila, da (na žalost) ni skoraj nič možnosti. Edino, kar mi preostane, je, da si doplačam naložbo v 2. steber in si s tem zmanjšam plačilo dohodnine za okoli 400 eur. A ker zaslužek ni bil pridobljen na “easy come”, tudi dajatve državi nikakor niso “easy go”, kaj šele dodatno plačilo v pokojninski sklad. Od slednjega bom enkrat vsaj še nekaj imela. Od tega, da si država lasti dodatni % mojega prigaranega zaslužka, pa nikoli nič. To odiranje se mi zdi odvečno in nepotrebno. V tem trenutku popolnoma razumem tiste, ki se odločijo, da bodo delali na črno, prikrivali dobiček in se posluževali utaje davkov.

Prav zares razmišljam o selitvi v tujino. Počasi imam že dovolj tega našega sistema. Ko sem zadnjič bila v tujini, smo šli s kolegi v trgovino – špecerijo. Cene podobne kot pri nas, nekatere celo nižje, njihove plače pa vsaj 3 in večkrat višje kot pri nas – za enako delo, da ne bo kakšnih pomot. Ko smo se pogovarjali o prihodkih, so bili prav presenečeni, kako pri nas sploh preživimo. Precej neprijetna situacija. Še posebej, ko so presenečeni ugotavljali, kaj vse je pri nas dražje. Da ne omenjam tega, da so pri njih nižje tudi najemnine.

Če seštejem svoje stroške, kljub temu, da sem precej varčna, skozi mesec komaj zlezem. Pa nimam otrok. Občudujem tiste, ki preživijo z nižjo plačo in otroki. Kam neki gre ta naš svet v podalpski? Se mi zdi, da se vse bolj vrtimo v vrtoglavih cenah in čedalje nižjih plačah. Vem, da bo marsikdo rekel, da sem lahko srečna, da imam v teh kritičnih časih službo in da naj se ne pritožujem. Da, sem srečna in hvaležna, da imam službo, a vseeno ne morem mimo vsega tega, kar se pri nas potiho, a vse glasneje dogaja. Vse opaznejše je zategovanje pasov tistih na spodnjih stopnicah lestvice in kričeče bogastvo tistih, ki so zgoraj. Tudi število brezposelnih zaradi propadlih podjetij je odraz celotne družbe in njenega odnosa do življenja in materialnih dobrin. Da ne omenjam vseh afer, ki so zaznamovale leto 2010 in vseh tistih, ki so “jamrali”, kako nimajo skoraj za burek, kljub vsemu pa so nekje, v kotu svoje denarnice našli denar za Armanija, Guccija in še kakšnega prestižnega kreatorja.  Pa ne, da jim ne privoščim. Iz srca jim privoščim, če bi le bili tako pošteni in bi pred tem poskrbeli za plačilo vsem tistim, ki v njihovem imenu garajo na soncu, dežju in mrazu.

Nočem zbujati nikakršne slabe volje, kaj šele, da bi želela načeti kakšno politično debato, ker mi do tega res ni, a na dolgi rok takšen sistem, kot ga imamo, ne more zdržati. Spreminjanje stanja na državni ravni se trenutno morda res zdi nemogoče, a če bi vsakdo od nas sam pri sebi zmogel videti preko okvirjev vkalupljene družbe, bi lahko bil svet takoj lepši. Strpnejši. In bolj ljubeč.

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, tisto moje novo, viharji, življenje Tagi: , , ,

Tretma zame

12 komentarjev 22.12.2010 Plujem

Tako. Pa sem se znova našla. Malo vročine in vnetih organov me je takoj postavilo pokonci.

Se sliši čudno? Morda. A meni je popolnoma jasno.


Ravnokar sem si privoščila čudovit tretma.

Zapakirala sem stare misli in novim naredila prostor, da se uresničijo.

In tretma je bil maksimalno učinkovit.

Počutim se kot prerojena.

Vesela. Srečna. Zadovoljna.

In polna ljubezni.

Vse se mi zdi enostavno in dosegljivo.


Objemala bi se. Stiskala. In ljubčkala. :)

Kot kakšna najstnica, ki ima v želodčku metuljčke.

:)


Jasno je, da so dišave dodale svojo čarobnost. :)


Končno sem premlela tudi vse okoli novega leta. Tudi tega namreč ne bom pričakala v objemu, ki sem ga pričakovala.

Trenutno mi še najbolj ustreza to, da bom sama.

V miru. S psom. In odlično večerjo.


  • Share/Bookmark

Kategorija: cukrčki, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,


 

December 2010
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats