Diplomatska debela koža

5.08.2010

Tako sem že sita ljudi, ki so zlobni, preračunljivi, zahrbtni, egoistični in pohlepni. Sodelovanje z njimi me utruja in uničuje. Gledanje njihovih zlaganih izrazov in poslušanje njihovih lažnivih besed mi jemlje energijo in me obremenjuje.

Najhujši so tisti, ki te spodkopavajo tiho, a prikrito, ti delajo krivico pri vsem, kar počneš in kar si, hkrati pa so do tebe hinavsko prijazni in osladni. 

Še posebej “uspešne” v osladnosti so ženske, čeprav tudi nekateri moški prav nič ne zaostajajo za njimi. In ko kakšna taka oseba dostopi do mene, včasih kar ne vem, kako naj se obnašam in kaj naj ji rečem. Naj jo spodim in ji povem, da sem jo spregledala? Naj bom samo hladna in ji dam vedeti, da ne palim na njeno “narejenost”? Naj bom nedostopna? Ali naj jo preprosto spregledam? Nekateri so mi z vidika pregovora, “da je potrebno imeti sovražnike najbližje”, svetovali, da je potrebno do takšnih ljudi biti prijazen. Nekateri so omenjali tudi osladnost. A meni se od vsega tega zdi najboljše biti vljuden, primerno zadržan in diplomatsko direkten.

Z mlini na veter se namreč ni smiselno “bosti”. Sploh s tistimi, ki imajo popačeno podobo realnosti in sebe nosijo na lovorikah številčnih laži, ki jim sčasoma verjamejo še sami. Kadar jih označujejo še nedoslednost, mnenje, ki se spreminja kot vreme (ali še hitreje), odločitve, pri katerih do izvršitve vedno obstaja možnost za da ali ne, ter bolestna potreba po hvali, je še težje. A najnevarnejše so vsekakor tiste lovke, ki se širijo počasi, vztrajno in te spodkopavajo z nasmehom na obrazu. 

Ko razmišljam o vseh teh ljudeh, se sprašujem, kakšen motiv jih vodi v takšna dejanja. Je razlog morda v tem, ker se jim nočem podrediti in jim ne ližem “riti”? Ali so razlogi drugje? Morda plačujem “napake” drugih. Ali pa je to nek bizaren način učenja “imeti debelejšo kožo”? Morda je vse to zgolj preizkušanje, koliko “zdržim”, čemur se bomo čez 10 let vsi nasmejali? Ne vem. 

Vem pa, da razlogi so. In še vedno so prisotni in močni, čeprav je bilo vmes občutiti olajšanje in sprostitev situacij. Glede na vse, kar se dogaja, nameni verjetno niso pozitivni in so usmerjeni zgolj v njihovo korist. Dvomim namreč, da bi v vsem egoizmu in razvajenosti vsaj za en trenutek pomislili tudi na mene.

Kaj v takšnih situacijah torej narediti? Najbolj smiselno si je odebeliti kožo, znati postaviti meje ter se znati postaviti zase na direkten, a vljuden način, kar je včasih precej težko. Sploh, če druga stran deluje na čisto drugačni frekvenci kot ti.

 

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Avgust 2010
P T S Č P S N
« Jul   Sep »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats