Zakaj se slovenske ceste tako hitro obrabijo?

15.07.2010

V teh (pre)vročih dneh sem se znova spomnila na tiste, ki poleti kljub vročini, pozimi pa kljub mrazu, opravljajo fizično delo na prostem. S tem mislim predvsem na cestne delavce, ki skrbijo za obnovo naših cest. Ker so dela na cesti dostikrat kamen spotike pri voznikih, so težka dela, ki jih ti delavci opravljajo, dostikrat prezrta, nespoštovana in tudi premalo plačana.

Vozniki v večini svojo pozornost namenjajo le neprijetnostim, ki jih zaprte ceste ali obvozi povzročajo, pozabljajo pa, da bi brez teh del naše ceste bile še slabše, kot so.

Vsi, ki se vozimo po slovenskih cestah, opažamo, da so le-te v večini hitro uničljive. Da so slabe kakovosti. In da včasih niso v skladu z različnimi standardi. Ko k temu dodamo še to, da se dela običajno izvajajo predvsem takrat, ko je na določenih odsekih največ gužve (npr. Primorska avtocesta med časom počitnic), je kapa potrpežljivosti voznikov polna. Delno je nepotrpežljivost in jezo zmanjšala uvedba vinjet, saj so se pred tem mnogi pritoževali, da se jim plačevanje cestinine za avtocesto, ki je zaradi del na cesti spremenjena v enopasovno cesto z omejitvijo hitrosti do 40 km/h, zdi popolnoma nesprejemljivo. Prav tako se DARSOVE razlage, da ceste gradijo poleti, ker gredo ljudje na dopust, mnogim zdijo nerazumljive. A vendar; enkrat dela pač morajo opraviti. V tujini zaradi čim manjšega oviranja prometa tovrstna cestna dela v večini opravljajo (tudi)  preko noči. In ker sledimo evropskim trendom, upam, da se bodo po njih kmalu zgledovala tudi slovenska cestna podjetja. Takšna “nočna” izvedba ima poleg nekaj prednosti (ponoči poleti ni vročine in je manj prometa) tudi nekaj slabosti. Mnogim delavcem nočno delo morda ne bi ustrezalo. Slabosti pa so tudi na strani delodajalcev, ki bi  morali delavcem dodatno plačati tudi nočni dodatek.

Naše ceste so v večini precej uničene, polne lukenj in razpok. Včasih tudi, če so jo zgradili le kakšno leto ali dve nazaj, zato se sprašujem, zakaj se naše ceste (generalno gledano) tako hitro obrabijo. To vprašanje je zaradi koristi “velikih” v večini neizrečeno, zato še vedno ostaja odprto. Odgovor gre v večini primerov (verjetno) iskati predvsem v raznih nepravilnostih pri izvajanju pogodbe, ki je bila sklenjena med izvajalcem in plačnikom. S tem nikakor ne ciljam na slabo delo cestnih delavcev, temveč na odločitve odgovornih, da pri gradnji uporabijo material slabše kakovosti ter naredijo tanjše plasti od dogovorjenega in podpisanega. S tem si namreč zagotovijo dvoje. Najprej večji dobiček. Hkrati pa občutno skrajšajo čas do naslednje obnove. Redko so tovrstne “spremembe” izvedbe javno znane. V večini so to “poslovne” skrivnosti, ki jih pozna le “vrh” izvajalcev. Včasih pa zaradi posledic, ki zaradi slabe izvedbe del nastanejo, tudi tovrstni podatki  le pricurljajo v javnost. Pa še takrat je novica precej manj odmevna, kot so  npr. novice s strani črne kronike.

Najodmevnejši je bil primer Šentviškega predora, s katerega je odpadel protipožarni omet. Kljub temu, da je bil (ali bolje naj bi bil) omet del protipožarne varnosti, so omet po odpadanju preprosto “pozajbrali dol”. Predor naj bi bil sedaj ravno tako protipožarno varen, kot prej, zato se mi zastavlja vprašanje, zakaj so omet potemtakem sploh namestili in kaj na takšno “več kot očitno” tratenje denarja pravijo inšpektorji in nadzorniki. Zdi se mi, da bi tudi slednji potrebovali nadzor in pregled njihovega dela. Mnogi so namreč nekje na poti svojega dela pozabili na svoje odgovornosti in se podredili tudi kakšnim ugodnostim, ki zaradi protikorupcijske komisije nič več ne prihajajo v “plavih kuvertah”.

Dejstvo pa je, da so slabe ceste tudi bolj nevarne. Sploh tiste, ki jih “za silo” zakrpajo. Takšne ceste imajo običajno precej grbin in so zato za hitrejšo vožnjo precej neprimerne. Pri tem so najbolj izpostavljeni vozniki motornih koles, ki lahko zaradi hitrosti in neprimerne vožnje kakšne cestne poškodbe hitro spregledajo. Zdi se mi, da je čas, da se začne iskati učinkovita rešitev, ki ne bo vključevala le višjih cestnin in davkov, temveč bo temeljila predvsem na bolj smotrni uporabi denarja. Saj veste, kako je z denarjem. Država ima denarja dovolj, pomembno je le, kako se ga uporabi.

foto (c) Truba

Trenutno imamo v Sloveniji okoli 150 odprtih delovišč na cesti ter okoli 20 popolnih zapor cest. Ko sem iskala informacije o delu na cesti, sem ugotovila, da ima Prometno-informacijski center za državne ceste zadovoljive informacije in podatke o stanju na naših cestah; tudi v tujem jeziku.

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, pleh, tisto moje novo Tagi: , ,

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Julij 2010
P T S Č P S N
« Jun   Avg »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats