Nekje sem zgrešila odcep

12.07.2010

Bolijo me kosti in misli se mi spotikajo ob tisoč skrbi. Nikakor se ne morem umiriti. Pulz je povečan in bolečine se selijo iz enega dela telesa v drugega. Kaj se mi dogaja?

So to lahko le posledice stresa? Ali so razlogi lahko resnejši? Ker je zame to novo, ne vem, kje iskati odgovore. Želodec je tako še bolj napet in njegovi kriki po spremembi so že precej glasni. Spet bo potrebno ubrati drugo pot. Obdobje zadnjih nekaj tednov mi res ni bilo pisano na kožo. Preveč je bilo neprijetnih dogodkov, ki so me kar malce zaustavili. Na vseh področjih.

Zato sedaj razmišljam.

Kaj sploh hočem od življenja? Kam sploh hočem priti? In tudi, kaj si sploh želim.

Po vseh neuspešnih poskusih iskanja ljubezni, sem nekako kar prenehala. Zdi se mi, kot da sem se vdala v samsko življenje. Kar nimam več energije za nove poskuse in za morebitna nova razočaranja. Ko slišim kolegico, kako se ukvarja le s telesnimi dispozicijami sočloveka, me še bolj potolče. Še bolj si zaželim skriti. In še višje pozidati zid. A ga ne. Vsaj za več kot kakšno uro ne. Ker so to njene omejitve. Moje so samo tiste, ki si jih postavim sama.

Ko sem prebirala zapis o bistvu življenja, ki ga je napisal Leo77, me je znova prešinilo. Preveč sem se oddaljila. Oddaljila od same sebe in od raziskovanja tega, kar sem in kar je v meni.

Zato so se mi znova pojavile težave. Telo me namreč znova opominja, da nekaj delam drugače, kot je zame dobro. Premalo razmišljam o življenju. Spet živim preveč rutinsko in vdano v “usodo”, ki si jo itak krojim sama. A ni to popolni nesmisel?

A kaj naj še preberem, da me bo znova postavilo nazaj na pot, kjer moram spoznavati sebe? Naj znova berem knjige, ki sem jih že prebrala? Se mi zato znova sanja o smrti; tudi lastni?

Ko me je maserka pred časom pod nosom namazala s kitajsko mastjo, mi je bilo takoj jasno. Sebe sem znova nekje zapustila. Zato sem takrat prebrala Alkimista. Zanimiva knjiga, a vendar mi njen zaključek še vedno ni popolnoma jasen.

Po tistem pa sem se znova “opustila”. Znova sem igrala pričakovano vlogo rutinskega življenja in znova sem se predajala dnevu enakem dnevu. In to, kot sem že mnogokrat ugotovila, precej utruja. Sploh, kadar pot, ki jo moram pri spoznavanju sebe še prehoditi, pri tem odložim na stran.

Ampak; kako se spoznati. Kaj narediti? Kaj prebrati? Poiskati kje vodnika? Koga? Do sedaj nisem spoznala še nikogar, ki bi ga bila pripravljena sprejeti za “učitelja”. Vsi, ki so to poskušali biti, me niso prepričali. Zato plujem sama. Kar je navsezadnje tudi smisel. Na koncu vedno ostanemo sami.

Kaj torej narediti?

Verjetno znova začeti razmišljati o sebi. Včasih sem pisala dnevnik svojih misli. Včasih sem jih razpredala tudi na blogu, ki je v zadnjem obdobju precej zapostavljen. To je več kot očitno znak, da se z mano nekaj dogaja.

Ampak kaj? Kam plujem?

Glede na počutje, sem nekje zgrešila odcep. Zato se moram pri naslednji tabli ustaviti in si dovoliti izbrati drugo smer. Žalostna udanost v usodo samskosti mi ni pisana na kožo. To je več kot očitno, saj mi hoja po tej makadamski poti povzroča slabo počutje in skrbi.

Treba se bo aktivirati. Treba se bo začeti najprej znova ukvarjati s samo sabo. Pa ne zaradi samovšečnosti. Temveč zaradi ljubezni. Navsezadnje smo ljudje ustvarjeni, da ljubimo. A da lahko ljubimo drugega, moramo najprej ljubiti sebe.

Fotografija najdena na http://s0.geograph.org.uk/photos/08/71/08715346efcb03.jpg.

  • Share/Bookmark

V kategoriji ezoterika, insomnia, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

 

2 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Zvezdana  |  14.08.2010 ob 11:33

    Morda ti lahko pomaga ga. Aleksandra Kralj, Inštitut Simbioza. Jaz sem se najprej pri njej znašla zaradi osnosa z možem, sedaj, ko sem sama in na zelo podobnem kot ti, pa hodim samo zaradi sebe. Ko potrebujem “ogledalo” in “brco v rit”, grem in verjemi, to so potem veliki koraki naprej. Priporočam! Pa vse dobro. Ker bo! :)

  • 2. Plujem  |  17.08.2010 ob 23:13

    Plujem

    Zvezdana – Hvala za nasvet in lepe besede. Bom malce prebrskala. Morda pa se oglasim kdaj tudi pri njej. Sem vesela, da ti je pomagala. “Brce v rit” pa vedno koristijo, če so le narejene dobronamerno. Tudi tebi želim vse lepo.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Julij 2010
P T S Č P S N
« Jun   Avg »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats