Ljubezen je lepa stvar

27.05.2010

Mnogokrat srečam ljudi, ki o ljubezni nočejo ničesar slišati. Vsakršni pogovori o občutkih jih vznemirijo in že z naslednjo besedo zamenjajo temo.

Zakaj? Je o ljubezni res težko govoriti?

Kadar je ni, zagotovo. Sploh tistim, ki so prizadeti. Žalostni. Osamljeni. Ali jezni. Jezni na tistega, ki jih je izigral. In jezni na sebe, ker so si dovolili, da se jim je to zgodilo. Takrat ne verjemejo več v ljubezen. Prepričani so, da je to le iluzija, ki slepi ljudi.

Nekateri poskušajo takšne slabe izkušnje potlačiti in pozabiti, nekateri pa se občutjem žalosti in zapuščenosti predajajo še leta po razpadu veze ali po zavrnitvi.  In kaj takrat?

Kadar naša ljubezen ni uslišana, imamo lahko občutek, kot da je  vsega konec in da ne bomo nikoli več srečni. Lahko se nam zgodi, da se sučemo v istemkrogu. V krogu istih misli. In v krogu samopomiljevanja. Istočasno pa namesto ukvarjanja s samim sabo iščemo izgovore v drugih in v njihovih dejanjih.

Takrat je pomembno, da si zmoremo postaviti ogledalo. Še posebej, če se nam enake reči dogajajo z različnimi ljudmi. To je več kot jasen dokaz, da smo mi tisti, ki moramo osvojiti lekcijo. Lekcijo o našem obnašanju. Vedenju. Razmišljanju. In namesto brezciljnega predajanja obupanosti, ali prepričanosti, da ne bomo nikoli več srečni,bi morali vsak zaljuček nečesa (tudi ljubezni) jemati kot začetek nečesa drugega. Novega. Boljšega. Če ga le tako vidimo.

Sploh pa. Ljubezen ne izbira. Ljubezen se zgodi. In to takrat, ko najmanj pričakujemo. Zato je še toliko lepša. Ker nas objame kot presenečenje. Kot topel dotik prstov, ki razvajajo telo.

Občutki, ko lahko iskreno pokažeš svoja čustva in jih od iste osebe tudi sprejemaš, so čudoviti.  Lepo je imeti nekoga rad. Pa naj bo to starš, otrok, brat, sestra, dedek, babica, prijatelj, hišni ljubljenček in/ali partner.

Partnerska ljubezen ima prav poseben čar. Kadar je prava, iz dneva v dan postaja močnejša. Od začetne simpatije in zaljubljenosti se premeni v trdno vez, ki jo usmerjajo čustva, razumevanje, iskrenost, občutek za drugega in veliko dobre volje.

In ne, nisem zaljubljena, če je kdo na to pomislil. :) Se pa počutim skoraj odlično. In to sama s sabo. Do skoraj mi manjka samo še nekaj korakov, ki morajo biti narejeni počasi. :)

Ugotovila sem, da si srečo in ljubezen lahko ustvarimo le sami. No. Teoretično sem to vedela že veliko prej, le v sebi nisem čutila. Sedaj to tudi razumem. In občutim. Znotraj.

Ni tako, da je ljubezen pogoj za srečo, je pa vsekakor pomemben del do izpopolnjenosti. In tisti, ki pravite, da brez ljubezni “komot živite”, si vzemite čas in pomislite, kje so razlogi, da tako mislite.

Ljubezen je namreč res lepa stvar. In v vsakem trenutku imaš lahko vsaj nekoga rad in vsaj nekdo ima rad tebe.

Fotografija najdena na http://euroross.blogspot.com/20050901archive.html.

  • Share/Bookmark

V kategoriji ljubeznice, ona-on, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

 

4 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. nevenka  |  27.05.2010 ob 07:09

    nevenka

    In če ne moreš biti s človekom, ki ga imaš res rad? Pa veš, da je živ in bi lahko bila skupaj, pa se on preveč boji čustev? Bog ve zakaj? In sta potem oba nesrečna? Kaj na človek? Žaljuje? Upa? Zavrže lastno čustvo? In v nekem treutku imaš bolečine dovolj. Toliko, da ni več verjetno, da bi te ljubezen spet našla. In narediš vse, da te ne. Vsaj jaz.

  • 2. Plujem  |  28.05.2010 ob 21:23

    Plujem

    Nevenka – Sem bila v podobni situaciji. In vse, kar sem slišala od njega, so bile besede, da se boji. Pa sem čakala. In čakala. Pa znova začela spraševati. Dobila znova iste odgovore, podkrepljene še s tem, da ni pripravljen na vezo. Pa sem spet čakala. Čakala. Razumela, da je tudi on nesrečen. Pa da si želi, a si ne upa itd., dokler mi ni nekega dne prekipelo. Začela sem se oddaljevati. Prenehala sem klicati. Prenehala sem razmišljati. Bilo je težko. Trajalo je dolgo. A mi je uspelo. Sedaj vem, da je bilo to edino prav. Sedaj tudi vem, da njegova ljubezen do mene sploh nikoli ni bila prava. Bili so le neki zametki simpatije in poželenja. Tisti, ki je za nas pravi, je ob nas, četudi mora za to prehoditi gore. Resnično ti želim, da bi našla topel objem ljubezni.

  • 3. tam nekje,...  |  2.06.2010 ob 10:58

    Ja, ljubiti in biti ljubljen, je nekaj najlepšega!

  • 4. Plujem  |  7.06.2010 ob 20:45

    Plujem

    tam nekje,… – Se strinjam, res je.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Maj 2010
P T S Č P S N
« Apr   Jun »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats