Nakupovanje me ne sprošča.

21.04.2010

Kljub uspešnemu dnevu sem službeni dan končala z dvema grenkima priokusoma.

Najprej zaradi sebe, ker sem kljub precejšnji praksi podlegla lastni tremi in glasu ob najbolj neprimerni situaciji dovolila, da se je tresel in me tako oviral pri govorjenju. Nato pa zaradi nekoga, ki me je danes več kot očitno “dal na hladno”. In takšnega hladnega tuša nisem pričakovala. Morda razlogi sploh niso povezani z mano, vendar je priokus vseeno precej grenak. Še posebej zato, ker se ves čas ukvarjam z mislimi, če je bilo kakšno od mojih dejanj neprimerno.

Ker si odgovorov na ta vprašanja ne morem dati sama, sem se odločila, da stvari pustim “stati”. Čez določen čas se vse razreši, vse se postavi na svoje mesto in vse dobi svojo realno podobo. Tudi takšne situacije, kot je bila današnja.

Najtežje je prvih nekaj ur “po” ter prva noč. Takrat se mi misli kar pretakajo. In na poti domov sem se zato odločila, da te težke misli prekrijem s plehkostmi. Zato sem se ustavila v trgovini. Še posebej zato, ker sem že velikokrat brala, da nakupovanje sprošča in ker so mi že mnoge kolegice pripovedovale, kako po napornih dogodkih živce umirijo ravno med policami cunj.

“Ajde”, sem si rekla, “pa poskusimo”. In res grem. V eno izmed največjih trgovin z oblačili. A že po nekaj korakih sem ugotovila, da me to pravzaprav čisto nič ne pomirja. Mimo večine polic sem hodila robotsko. Oblačila sem pogledala od daleč in šla naprej. Ustavila sem se samo pri eni polici, ker je moj pogled pritegnila pisana poletna tunika. Po hitri “probi” sem se odločila, da jo kupim; skupaj z uhani, ki so ravno tako odbiti kot tunika. :) Zapravila sem 60 eurov in po odhodu iz trgovine, kjer sem bila kakšnih 15 minut, ugotovila, da se po nakupu in ogledu trgovine ne počutim prav nič sproščeno.

Sem tuhtala, če je to morda zato, ker sem šla gledat oblačila (ki jih že itak ne nakupujem rada) in se zato poigravala z mislijo, da bi šla v drogerijo ali pa v trgovino, kjer prodajajo stvari za dom. Pa sem si premislila. Enostavno se mi ni več dalo. Zato sem šla domov. In sedaj pišem blog. To me veliko bolj sprošča. Ker nakupovanje me več kot očitno ne. In bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da je to, da nakupovanje sprošča zgolj še ena izmed izmišljotin ljudi, da lahko “opravičeno” zapravljajo.

Pa s tem nikakor ne mislim samo na ženske. Tudi moški zapravljajo. Res da v večini za drugačne izdelke. Res je tudi, da se v večini govori o ženskih zapravljivkah. In res je tudi, da veliko ljudi v nakupovalnih mrzlicah nakupuje stvari, ki jih nujno ne potrebujejo. Zato se mi zdi vprašanje, zakaj ljudje sploh kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo, povsem na mestu. Še bolj pa me zanima, zakaj nekatere nakupovanje sprošča. Jim preusmeri misli? Jih kupljene stvari razveselijo?

Kaj pa vas? Vas nakupovanje sprošča? Pomirja? Razveseljuje?

Fotografija najdena na http://www.yellowpagecity.com/Shopping.asp.

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

30 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Dajana  |  21.04.2010 ob 19:37

    Mene spravi v agresijo.

  • 2. Luka  |  21.04.2010 ob 20:33

    Ma nakupovanje te lahko samo nardit živčnega samo kupuiješ ,… in zgubljaš denar ,.. kaj je tle leepega ?> :>

  • 3. Eta  |  21.04.2010 ob 21:04

    Sprošča….jah,kakor kdaj! Če sem nervozna,copate na noge in tek skozi gozd ali čez travnik..nekaj samote kakorkoli, nikakor pa ne nakupovanje.. Pa da ne bo pomote,rada nakupujem ;) )samo ne v gužvi,aja in najrajši sama. Pa fino nosi tuniko in ta odbite uhane..

  • 4. lucka  |  21.04.2010 ob 21:41

    naredi me zivcno, nemirno..se posebej ce delas v trgovini z oblacili kot jaz..ko nikoli , ampak resnicno nikoli, ne bom verjela besedam da soping pa res pomirja..primer dam stranko ki pride vsa nadrkana, tecna in besna v trgovino in pravi NEKI RABM DA SE POMIRIM IN PLACAM Z MOZEVO KARTICO..in potem se zacne metanje cot vsepovsod, objestno premetavanje z obesalniki, zmrdovanje nad vsem da ni nic ok..o moj bog, vcasih me ma da bi kateri zaprla usta in ji rekla da se naj gre izzivljat kam drugam..uglavnem, nato placa racun in rece; ZDEJ SE PA BOLJS POCUTIM!!! halooo…se pocuti bolje ker se je znasala nad mano in obesalniki, ali ker je moza olajsala za par 100 evrov..??

  • 5. Maya  |  21.04.2010 ob 21:58

    Mene pa ponavadi shopping zares sprošča, ampak ne v teh velikih nakupovalnih središčih, ampak bolj tam kjer ni neke hude gužve.. Me pač neka nova stvar, ki sem si jo želela imet, razveseli, posledično preusmeri misli in že to ima blagodejen efekt na slabo voljo =)

  • 6. Thunderstorm  |  21.04.2010 ob 23:01

    Živcira me…

  • 7. Almira  |  22.04.2010 ob 00:09

    uff .. če že moram potem najdalje zdržim uro in pol v šopingcentru in to je več kot preveč.

  • 8. Chiara  |  22.04.2010 ob 08:51

    Tudi za shopping, kot večino drugih stvari, moraš biti razpoložena (ali pa nekaj res nuuuujno potrebovati). Jaz sem najbolj uživala po izpitih… neposredno po izpitu, ker sem tako pozabila nanj in si že vnaprej kupila tolažilno nagrado, če ga slučajno ne naredim… kadar sem ga naredila z dobro oceno, sem se pa pogosto spet odpravila po “nagrado”. Res pa je, da je bilo to ponavadi pred poletjem, ko sem itak rabila kakšen nov kos garderobe. Zadnje čase pa je vse bolj rutinsko… mogoče tudi določene “terapije” prerastemo?

  • 9. JernejG  |  22.04.2010 ob 08:54

    Nakupovanje? Sprošča? Ne, nakup novega velikega ventilatorja ni sproščanje. Sproščanje je, ko z njim nadomestiš ono staro vrtavko, ki ji je že zdavnaj crknil ležaj in spušča glasove, ki spominjajo na hibrid med motorno žago in kavnim mlinčkom. Do sprostitve pride, ko prej omenjeni nov ventilator vgradiš, ga nastaviš na nizke vrtljaje in ugotoviš, da je računalnik nenadoma postal izredno tih.

    Da posplošim: samo dejanje nakupa verjetno ni tako pomembno kot možnost in nova izkušnja, ki jo s kupljenim artiklom pridobiš.

    Zato te tudi nakup ni sprostil, ker se (verjetno) že v osnovi tiste “cote” nisi veselila. Drugič bo treba premislit, kaj se mora zgodit, da bo razpoloženje boljše in katero orodje, material ali dejanje je potrebno, da se tisto uresniči.

  • 10. regarega  |  22.04.2010 ob 09:32

    Se trudim ne hodit v načrtovane shopinge, razen nakupovanja živil. Kupovanje cot in obutve se mi plansko ni še nikdar obneslo, ker nikoli ne najdem tisega kar sem si zamislila in sem potem tečna. Recimo…če iščem škornje, jih gotovo ne najdem, zato pa domov pritovorim kakšne salonarje, ki potem v omari čakajo da pridejo na “štih”, kar je pri količini čevljev in pa priložnosti za nošenje bolj malo verjetno. (priznam, kar se tiče čevljev sem Imelda Marcos) Če načrtno iščem kavbojke, plašč, pulover, karkoli…ne bom našla začrtanega, zato sem v glavnem opustila tako nakupovanje. Tudi zaradi kupa cunj, ki si jih znosiš v garderobo in potem tam švicaš kot koza in ni nikjer nobenega ki bi ti realno povedal svoje mnenje, prodajalke pa itak v glavnem lažejo kot pes teče, samo da je promet. Z leti sem postala spontani kupec, opazim, pomerim in če mi je OK se na ceno (če je v mejah normale) ne oziram, saj se je pokazalo da so takšni nakupi najboljši.

  • 11. Rado  |  22.04.2010 ob 11:39

    Rado

    Sproščanje v takšnem primeru? Hm, ne vem če zadeva funkcionira univerzalno. Le zase trdim, da če me pusti prva, nanjo najlažje pozabim v ojemu druge. Probi!

  • 12. NoMercy  |  22.04.2010 ob 12:00

    pogled na kakšno rasno bejbo me sprosti :) Šoping me pa razočara, ker potem čutim in slišim bolečine moje denarnice, kartice … :)

  • 13. Plujem  |  25.04.2010 ob 23:50

    Plujem

    Dajana – Zakaj pa? Zaradi cen?

  • 14. Plujem  |  25.04.2010 ob 23:51

    Plujem

    Luka – Nekatere naj bi šoping pomirjal. Čeprav se meni bolj zdi, da je to izgovor za nakupovalno mrzlico.

  • 15. Plujem  |  25.04.2010 ob 23:53

    Plujem

    Eta – Hvala. :) Sem že pomirila. Bo kar lepo – je pisano. :) Sicer pa tudi meni, ko sem nemirna tudi najbolj ustreza mir. In če že nakupujem, tudi jaz najrajši nakupujem sama. Je mir in nihče me sili, da se zadržujem tam, kjer mi ne paše. Oziroma me priganja od tam, kjer mi paše.

  • 16. Plujem  |  25.04.2010 ob 23:56

    Plujem

    Lučka – Uf. Takšne stranke pa so verjetno res precej neprijetne. Mi je pa sedaj prišlo na misel, kako bi takšna stranka reagirala, če bi ji prodajalka rekla, da z moževo kartico ne more plačati, ker ni pooblaščena. :) :)

  • 17. Plujem  |  25.04.2010 ob 23:57

    Plujem

    Maya – Ogledovanje stvari, ki te zanimajo, vsekakor preusmeri misli. Se strinjam. Če pomislim pri sebi, mi je bilo takrat, ko sem opremljala stanovanje, zanimivo hoditi po trgovinah z opremo za dom in si v glavi slikati slike, kako bi kaj izgledalo. Je čas takoj minil.

  • 18. Plujem  |  25.04.2010 ob 23:59

    Plujem

    Thunderstorm – Zakaj pa?

  • 19. Plujem  |  26.04.2010 ob 00:00

    Plujem

    Almira – Jaz lahko zdržim dlje (če peljem recimo mamico), vendar samo pod pogojem, da se precej hitro prestavljamo iz trgovine v trgovino. :)

  • 20. Plujem  |  26.04.2010 ob 00:05

    Plujem

    Chiara – Mmm, s tem komentarjem si mi pa zbudila spomine. Tudi jaz sem se za izpite nagradila. Običajno s spodnjim perilom. Če je bila ocena dobra, je bil kompletek, če je bila slabša, samo en del. Čeprav…sčasoma je to tudi preraslo v tolažilno. :) :) Da jih prerastemo? Verjetno res. Sedaj mi nič več kaj takega ne pride na misel. Tebi?

  • 21. Plujem  |  26.04.2010 ob 00:07

    Plujem

    Jernej – V teoriji se vedno vse sliši enostavno. V praksi pa je težje. Sploh takrat, ko je občutek tako močan, da beseda “sprostitev” nikakor ne pride v izvedbo. Sicer pa hvala za nasvet.

  • 22. Plujem  |  26.04.2010 ob 00:11

    Plujem

    regarega – Strinjam se s tabo. Nakupi na mah so najboljši. Kadar mi kaj “pade v oči” in ne kupim, mi je potem še nekaj časa žal. Ker ko hočem kasneje ravno tisto kupiti, seveda več nimajo. Se pa meni tudi dogaja, da ravno tistega nimajo, kar bi rada kupila. Pa ne samo pri čevljih in oblačilih. Tudi pri opremi za dom sem to opazila. Dostikrat se mi zgodi, da artikla, ki ga želim kupiti, nimajo nikjer, zato kupim nek nadomestek; naslednjo sezono pa imajo POLNO artiklov, ki sem jih želela kupiti prejšnje leto.

  • 23. Plujem  |  26.04.2010 ob 00:12

    Plujem

    Rado – “Been there, done that..” – pa se ni obneslo. Sedaj si vzamem čas, da sama pri sebi razpucam, nato pa grem naprej. Se mi zdi boljše.

  • 24. Plujem  |  26.04.2010 ob 00:14

    Plujem

    NoMercy – Vsak po svoje. :)

  • 25. kastiljo  |  30.04.2010 ob 13:07

    kastiljo

    Redko mi sicer prav zapeše iti in malo bloditi po trgovinah (zelo zelo redko heh), samo v splošnem me pa to prav živcira. Glede tega sem najbrž kar precej stereotipen moški, ki ve kaj hoče, poišče tako zadevo in se pobere kolikor hitro je možno :D

  • 26. Plujem  |  3.05.2010 ob 14:20

    Plujem

    O Kastiljo, tebe pa že dolgo ni bilo naokoli. :) Kako si kaj? Saj takšen način nakupovanja je tudi najbolj učinkovit. :) Vsaj meni se je tako izkazalo.

  • 27. kastiljo  |  4.05.2010 ob 21:38

    kastiljo

    Seveda, da je najbolj učinkovit, samo nekatere ženske ne hodijo nakupovat zato, da bi res kaj dobile :D Daj ti na prvi del po mailu odgovorim, da ne bom tukaj smetil :P

  • 28. Plujem  |  9.05.2010 ob 12:36

    Plujem

    Kastiljo – Ja, nekateri (ženske in moški) imajo nakupovanje; bolje ogledovanje za sproščanje. Saj bi lahko tudi tukaj napisal. :)

  • 29. Don Marko M  |  10.05.2010 ob 23:46

    mene nakupovanje res sprošča…..ko grejo moje ženske nakupovati, sem noro sproščen….

  • 30. Plujem  |  17.05.2010 ob 23:34

    Plujem

    Marko – Hehe. Ta pa je dobra. :D

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

April 2010
P T S Č P S N
« Mar   Maj »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats