Arhiv dne 21.04.2010

Nakupovanje me ne sprošča.

30 komentarjev 21.04.2010 Plujem

Kljub uspešnemu dnevu sem službeni dan končala z dvema grenkima priokusoma.

Najprej zaradi sebe, ker sem kljub precejšnji praksi podlegla lastni tremi in glasu ob najbolj neprimerni situaciji dovolila, da se je tresel in me tako oviral pri govorjenju. Nato pa zaradi nekoga, ki me je danes več kot očitno “dal na hladno”. In takšnega hladnega tuša nisem pričakovala. Morda razlogi sploh niso povezani z mano, vendar je priokus vseeno precej grenak. Še posebej zato, ker se ves čas ukvarjam z mislimi, če je bilo kakšno od mojih dejanj neprimerno.

Ker si odgovorov na ta vprašanja ne morem dati sama, sem se odločila, da stvari pustim “stati”. Čez določen čas se vse razreši, vse se postavi na svoje mesto in vse dobi svojo realno podobo. Tudi takšne situacije, kot je bila današnja.

Najtežje je prvih nekaj ur “po” ter prva noč. Takrat se mi misli kar pretakajo. In na poti domov sem se zato odločila, da te težke misli prekrijem s plehkostmi. Zato sem se ustavila v trgovini. Še posebej zato, ker sem že velikokrat brala, da nakupovanje sprošča in ker so mi že mnoge kolegice pripovedovale, kako po napornih dogodkih živce umirijo ravno med policami cunj.

“Ajde”, sem si rekla, “pa poskusimo”. In res grem. V eno izmed največjih trgovin z oblačili. A že po nekaj korakih sem ugotovila, da me to pravzaprav čisto nič ne pomirja. Mimo večine polic sem hodila robotsko. Oblačila sem pogledala od daleč in šla naprej. Ustavila sem se samo pri eni polici, ker je moj pogled pritegnila pisana poletna tunika. Po hitri “probi” sem se odločila, da jo kupim; skupaj z uhani, ki so ravno tako odbiti kot tunika. :) Zapravila sem 60 eurov in po odhodu iz trgovine, kjer sem bila kakšnih 15 minut, ugotovila, da se po nakupu in ogledu trgovine ne počutim prav nič sproščeno.

Sem tuhtala, če je to morda zato, ker sem šla gledat oblačila (ki jih že itak ne nakupujem rada) in se zato poigravala z mislijo, da bi šla v drogerijo ali pa v trgovino, kjer prodajajo stvari za dom. Pa sem si premislila. Enostavno se mi ni več dalo. Zato sem šla domov. In sedaj pišem blog. To me veliko bolj sprošča. Ker nakupovanje me več kot očitno ne. In bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da je to, da nakupovanje sprošča zgolj še ena izmed izmišljotin ljudi, da lahko “opravičeno” zapravljajo.

Pa s tem nikakor ne mislim samo na ženske. Tudi moški zapravljajo. Res da v večini za drugačne izdelke. Res je tudi, da se v večini govori o ženskih zapravljivkah. In res je tudi, da veliko ljudi v nakupovalnih mrzlicah nakupuje stvari, ki jih nujno ne potrebujejo. Zato se mi zdi vprašanje, zakaj ljudje sploh kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo, povsem na mestu. Še bolj pa me zanima, zakaj nekatere nakupovanje sprošča. Jim preusmeri misli? Jih kupljene stvari razveselijo?

Kaj pa vas? Vas nakupovanje sprošča? Pomirja? Razveseljuje?

Fotografija najdena na http://www.yellowpagecity.com/Shopping.asp.

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,


 

April 2010
P T S Č P S N
« Mar   Maj »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats