Beračenje v “pelc mantlu”

5.04.2010

Več kot očitno je beračenje oz. prosjačenje za denar v Sloveniji postalo popularno. Poleg tistih nekaj “Kraljev ulic”, ki jih spoštujem, in jim tudi namenim kovanček ali dva v njihovo šalčko, se v zadnjem obdobju pojavlja na kar nekaj ljudi, ki tovrstno dobroto ljudi več kot očitno izkoriščajo.

Že nekajkrat me je na ulici in v trgovskem centru ustavila urejena gospa v krznenem plašču. Vsa urejena, naparfumirana in našminkana je proti meni iztegnila roki, ju dvignila in ju sestavila v šalčko. V trenutku je oči naučeno spremenila v stanje “bogica” in od mene želela dobiti nekaj denarja. Ob mojem presenečenem pogledu je oči še bolj povesila in mi povedala, da je to za otroke. Nisem se hotela zapletati z njo v pogovor, zato sem samo rekla “ne” in šla naprej.

Sem pa potem razmišljala, če je bila kje skrita kamera. Ker bi se mi to zdela edina logična razlaga za to, da nekdo prosjači za denar v krznenem plašču in “opicanjenem” izgledu. Vendar najverjetneje ni šlo za skrito kamero. Gospa je kar zares prosila za denar.  In čisto nič me ne briga, če je imela ukradeni krzneni plašč. Če bi resnično potrebovala denar za hrano za otroke, bi verjetno ukradla karkoli drugega kot “pelc mantel”, ki odbija že sam po sebi. Četudi je včasih predstavljal “status”, se sedaj mnogim gnusi. Me pa zanima, če ji je kdo namenil kaj denarja. Še bolj pa, zakaj so ji ga?

Po drugi strani me vse bolj motijo tisti, ki me nadlegujejo na parkirišču pred trgovino. Zdi se mi skrajno neprijetno, ko stojijo ob meni že nekaj trenutkov po tem, ko stopim iz avtomobila. To se mi zdi poseg v “moj prostor”. Zato si vsakič mislim:“Pa dajte mi mir. Stojte na svoji točki in če bom želela, vam bom že dala nekaj kovančkov.”. Čeprav jih večina ni zadovoljna z npr. 20 centi. Se jim zdi premalo. Večina jih prosi kar za 1 euro. No, k sreči je teh na parkiriščih vse manj. Očitno so jih trgovci prepodili na druge kraje.

Od vseh me najbolj motijo tiste gospe, ki me na ulici nadlegujejo s tem, da bi mi rade vedeževale. Enkrat se mi je zgodilo, da je ena kar hodila za mano in mi govorila neke reči. Sploh več ne vem kaj. Skoraj je šla z mano v službeno stavbo, ker je na vsak način hotela od mene denar. Ker me je s svojimi besedami zabavala, sem se obrnila in ji dala 1 euro, nakar je popolnoma znorela in mi rekla, da bi ji lahko dala vsaj 10. :) Nisem se hotela z njo zapletati v prepir in ji povedati, da moram jaz v službi delati skoraj 2 uri, da zaslužim teh 10 eurov.

Najbolj ostudni pa se mi zdijo tisti, ki z otrokom (nekateri tudi z dojenčkom) v naročju posedajo na tleh ali hodijo naokoli ter prosjačijo za denar. Nekateri so celo tako vsiljivi, da te primejo za roko, ali povlečejo za rokav. Nekateri imajo ob sebi tudi večje otroke, ki so jih že naučili, kako se držijo rokice “v šalčko” in kako se pogleda “proseče”. Grozljivo! To bi morali preprečiti in otroke zaščiti.

Seveda je pa tudi nekaj “bolj sofisticiranih”, oziroma “posodobljenih”. S pošiljanjem različnih e-sporočil poskušajo od sočutnih ljudi, ki želijo pomagati bolnemu otroku, dobiti nekaj denarja. V Sloveniji smo imeli tudi invazijo tistih, ki so hodili po gostilnah in kazali fotografije otrok in napisano besedilo, da zbirajo denar za operacijo otroka. Po drugi strani pa smo lahko ravno pred kratkim brali, kako je ena izmed mater v Angliji zastrupljala svojega otroka in za njegovo zdravljenje potem zbirala denar od ljudi, ki so hoteli otroku pomagati. Grozljivo in strašno.

Omeniti moram tudi tiste, ki z različnimi predstavami poskušajo zaslužiti nekaj denarja. Nekateri igrajo na glasbila. Nekateri kaj predstavljajo. Še posebej pa me gane (na kar verjetno tudi ciljajo :) ), če imajo zraven psa. Vsem tem z veseljem namenim nekaj drobiža. Ker so se z nečim potrudili/izkazali. Sploh pa so mnogi izmed njih zelo talentirani. Samo večina ljudi tega ne opazi, ker se jim gnusi, da igrajo na ulici in prosjačijo za denar, ali  ker se jim tako mudi, da sploh niso pozorni, kaj se dogaja, ali pa se jih je strah ustavljati. Kot zanimivost naj povem, da je eden izmed najboljših glasbenikov, oblečen v preprosta oblačila, enkrat za hec (in skrito kamero) igral na eni izmed železniških postaj. Le redki ljudje so se ustavili in ga poslušali. Še redkejši so mu namenili kakšen kovanček. Zanimivo pa je to, da on ravno s tovrstnim igranjem na odru  (v dvorani) zasluži milijone dolarjev. :) Tudi njegovi koncerti v tistem mestu, kjer je bila skrita kamera, so bili razprodani do zadnjega sedeža, saj so ljudje želeli tega virtuoza slišati v živo. :)

Med vsemi, ki prosjačijo za denar, najbolj spoštujem tiste, ki so iskreni. In ki povedo direktno, za kaj rabijo denar. Najbolj prisrčni so tisti, ki mi rečejo, da zbirajo za “flašo belega”.  :) Tistim tudi vedno kaj “primaknem”. Vsem ostalim, ki pa so več kot očitno nekje dojeli, da se s prosjačenjem da veliko zaslužiti, pa ne dam nič. Navsezadnje so iz tega delali tudi raziskave. Eden izmed novinarjev je eno leto živel kot berač v enem izmed turističnih krajev v Italiji. V tem letu je spoznal, da je beračenje pravzaprav posel. Vsak ima svoj teritorij. In tudi svoj delovni čas. Zaslužki pa so v tistem kraju bili bajni. V enem letu je kot berač zaslužil veliko več kot redno zaposleni novinar. Zanimivo, a ne?

Potem se pa čudijo, da je vse manj tistih, ki  želijo delati. In vse več tistih, ki prosjačijo za denar. Sploh sedaj, ko so prazniki, in naj bi bili ljudje bolj odprtih src.

Fotografija najdena na http://creativemoments-lynette.blogspot.com/2009/10/choices.html.

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

24 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. niko  |  5.04.2010 ob 13:27

    Sicer nisem celote povsem zbrano prebral – a tisti parfum sem začasno izločil kot tvoj privoh. Krznen plašč pač ni odgovor na nobeno resno vprašanje (morda je bil del dediščine nekoga, ki ga je zaradi svojih prepričanj raje dal pomoči potrebnim kot vrgel vstran – tu se šele pojavi kopica dvomov o tem, kam s takim darilom, pa ali si živali po pomorih zaslužijo še sežig svojjega krzna, zaradi katerega so bile pobite in podobno dobomisleno mazanje lepote zaradi nezrelega modnega čistunstva) …

    Naj kar pikice končajo moj zapis in začnejo komu kakšna razmišljanja.

  • 2. mumbly  |  5.04.2010 ob 14:33

    Zima. Parkirišče pred Baumaxom. Parkiram. Še vrat nisem odprl, že priteče mladinec v rdeči bundi s pošvedrno kapo na glavi in začne: “Gospod, daste kakšen evro, bencina mi je zmanjkalo pa ne morem domov. Sem iz Trebnjega, lejte tistale petka je moja. Do večera moram bit doma, če ne me bodo iskali.” Ok, sem rekel, se vidva nazajgrede, če mi bo kaj denarja ostalo. No, nazajgrede je že nekomu drugemu pripovedoval svojo zgodbo. Čez tri dni zopet pripeljem na parkirišče in fantina spet priteče k avtu. In ko se me je spomnil se je malo ustavil pa sem ga vprašal: ” Ja kaj si še kar tukaj? Zdaj pa ne vem ali fehtat ne znaš ali ti je tole zapasalo pa boš kar tu ostal. Če se ti je tako grozno domov mudilo, bi v tem času do Trebnjega že peš prišel.” Fant se je samo nasmejal in jo brez besed potegnil k drugemu prihajajočemu avtu. Čez teden dni ga na parkirišču ni bilo več. Očitno je moral spremeniti lokacijo, ker je predolgo za bencin fehtal na enem mestu. Drugi primer me je pa še bolj nasmejal. Parkirišče pred parlamentom. Stojimo v vrsti za plačilo parkirnine pred kioskom. Zraven kioska stoji mlad fante in vsakega, ki je plačeval parkirnino ogovori z:” Ali imaš kak evro zame?” Pa se nek možakar, tretji v vrsti, razjezi in pravi: ” Posluš, smrkavc, takle mlad in močan, bi šel lahko delat, ne pa da tule fehtaš.” In? Fehtar se je zaradi tega razjezil in mu odgovoril: ” Pa kaj ti misliš, da je lahko fehtat, probaj pa boš videl.” V vrsti in poleg nas je bilo sigurni več kot deset in smo se vsi naenkrat na glas začeli smejati temu odgovoru. Če pa še malo premisliš, je imel pa fante prav. Jaz bi šel rajši delat, kot pa da bi ljudi prosil za denar.

  • 3. mustang  |  5.04.2010 ob 14:59

    Jest sem šenkal pelc jakno enmu klošarju pred leti na Poljanah. Najbrž je tut mal manj služu, če jo je nosu, hehe.

  • 4. Marijan  |  5.04.2010 ob 15:30

    Predvsem je najbolj zanimivo to, da ljudje vedno iscejo izgovore, samo da ne bi pomagali. Pred leti sem pri javnih delih kot nezaposlen za eno drustvo pomagal zbirati denar za en invalidski pripomocek za otroka. Otroka z imenom in priimkom, naslovom v Sloveniji se pravi vsak trenutek preverljiva zadeva. Od obcine pa smo dobili tudi posebno dovoljenje za to delo. Najbolj zanimivo je bilo to, da se ljudem ne sanja, da je za taksno zbiranje prispevko potrebno dovoljenje. Drugic, se zmeraj mislijo, da je to fehtanje, kar je dalec od tega. Je zelo tezko delo, saj ljudje v opravicevanje sebe, da ne pomagajo iscejo razoge in izgovore v vseh stvareh, samo v sebi ne. Kriva je drzava, ta, ki se je oglasil na vratih, itd. 100 in vec izgovorov. Na koncu sem se ze kar navadil, da sem prebral cloveka ali bo dal ali ne. Skratka, prav je da dajemo, vendar prej preverimo komu in za kateri namen. In seveda, vedno zahtevajte potrdilo o darovanem znesku. Pa se kaksne dodatne informacije o organizaciji, ki zbira denar. Ne pa kar tako, brez potrdila. V taksnih primerih, kot je to prosjacenje za litrco kot klosarji, pa je to resnicno pravo fehtanje. Vse, kar pa je povezano z resnim, odgovornim pristopom za pomoč konkretni osebi, pa je trdo in vecinoma nehvalezno delo. Ljudje, ki taksnega poverenika nekam posiljajo ali pa se zlajajo nad njim s tem samo pokazejo kaksni so. Brez clovecnosti, zafrustrirani in zagrenjeni posamezniki, nezadovoljni sami s seboj. Kljub temu, da so bile v teh dneh cerkve polne s cakanjem na zegnanje in odpustke za grehe, smo se dalec od prave krscanskosti dokler to ne spravimo v svoje zivljenje in pomagamo, ko nas nekdo prosi za pomoc. Resnicno, Slovencev je vecinoma, razen nekaterih , vse en sam blef, jamranje in prelaganja odgovornosti.

  • 5. Rado  |  5.04.2010 ob 15:39

    Rado

    Beračenje v pelcu?

    Vidiš, to je stil!

  • 6. doris  |  5.04.2010 ob 21:02

    Vsakdo ima pravico prositi!In ni mu treba polagati računov, za kaj in zakaj prosi! Seveda pa ima tudi vsak pravico prošnjo brez pojasnil zavrniti!Pa tudi brez pridig, saj za te ponavadi ni zaprošen!

  • 7. Don Marko M  |  6.04.2010 ob 10:51

    ker trdim, da obleka ne dela človeka, ampak obratno, mi to ne seže v podzavest, ko vidim katere, ki nabirajo sredstva na takšen način….sem si pa nekako določil “profil” tistih, katerim prispevam….zagotovo vsak mesec in redno prodajalcem Kraljev ulic….ker je v Kopru vedno več, sploh v sezoni, raznih umetnikov, od kipov ljudi, do kantavtorjev, tudi njim primaknem….njih pač jemljem kot delovne ljudi…..občasno se odzovem tudi kakšnim zbiralnim akcijam v kakšnem trgovskem centru, kjer zbirajo razne artikle za pomoč družinam….. še vedno pa ne vem točno kaj narediti s tistimi, ki samo prosjačijo….po eni strani razumem, da so zabredli v določeno situacijo iz katere sami pač ne najdejo izhoda v isti sapi pa jih ne razumem, da strokovne pomoči in usmerjanja niti nočejo poiskati….ne, nikoli nisem nikomur rekel, “naj se pobere delat” ker mi njegova zgodba pač ni znana in sem raje rekel “danes nimam”…..v bistvu tudi na tem področju vlada neka zmeda, razen določenih profilov, kot Kralji ulice in podobni, saj je lepo število ostalih zelo možno tudi pod okrilji določenih združb, ki te ljudi zlorabljajo za svoje namene, od otrok do odraslih in vse vmes….. je pa res, da se večini od nas niti ne sanja, da so nekateri berači bistveno premožnejši materialno, kot bi si sploh kdo upal pomisliti, kar pa se praviloma odkrije šele, ko umrejo in zapustijo nabrano…..in v vsakem kraju je po en takšen najmanj…..ampak takšnih je seveda v veliki manjšini…..velika večina jih zaslužek da združbi, ki jih vodi, ali pa porabijo za droge in alkohol….torej za potop, namesto plavanje proti kopnemu….

  • 8. NoMercy  |  6.04.2010 ob 13:11

    jaz sem poizkusil dajati položnice ljudem, da bi mi jih plačali, pa se ni obneslo :( Mogoče sem bil na napačnem “placu” :)

  • 9. Špelca  |  6.04.2010 ob 16:29

    Se strinjam z Marijanom in dodajam – na našem koncu iščem družine in posameznike, ki jim nato posredno in neposredno pomagamo z zbiranjem sredstev, oblačil, pohištva ali česa drugega. In ljudje, ki nočejo dati nič (pa saj niti niso dolžni) najdejo veliko izgovorov, zakaj ne dajo ničesar. Pa bi bilo dovolj, da bi rekli, nočem dati. Po drugi strani pa opažam tudi to – še vsi, ki smo jim pomagali ali pa še čakajo na našo obljubljeno pomoč, so te pomoči res potrebni in noben med njimi ni prosjačil. SMo pa jim pomagali tudi tako, da smo jim zrihtali kako delo, presneto veseli so bili, čeprav je bilo le za kratek čas in nizko plačilo. Prosjačijo pa velikokrat tisti, ki imajo več od njih ali celo dovolj za preživetje.

  • 10. Plujem  |  7.04.2010 ob 09:53

    Plujem

    Niko – Vem, da je lahko krzneni plašč tudi darilo (kot je zapisal tudi Mustang), ali pa je ukraden, vendar v primeru te gospe so bili prisotni še ostali znaki, ki so me prepričali v to, da ji nisem dala kovančkov (izraz na obrazu, visoke pete, make up itn.).

    To, da pa živali pobijajo zaradi krzna….nočem niti začeti razmišljati. Ker me vedno te reči vedno ujezijo. Po drugi strani pa so iz živali narejeni tudi vsi ostali izdelki iz gladkega ali brušenega usnja. Čeprav se tam verjetno vsi tolažimo, da jih niso ubili točno zaradi naših čevljev, pasu ali torbice.

  • 11. Plujem  |  7.04.2010 ob 09:56

    Plujem

    mumbly – Zelo podobno se je zgodilo meni, ko sem bila še smrkljica. Dvakrat v tednu me je skoraj na istem mestu ustavil fant, rekoč, da bi rad šel domov, pa so mu ukradli denarnico in nima denarja. Prvič sem mu dala nekaj drobiža, ker sem razmišljala, da bi se to lahko tudi meni zgodilo. Drugič pa sem mu kar direktno povedala, kaj si mislim o takšnem nategovanju ljudi. Potem ga več let nisem več videla na tistem koncu, do treh tednov nazaj, ko me je ustavil s popolnoma enako zgodbo. Le kakšnih 9 let starejši. :) Tam pri avtomatih pa so tudi posrečeni. Čeprav me tisti zelo vsiljivi motijo. Nasplošno ne maram, da kdorkoli sili v mene. Tudi razni anketarji ne, ki so jih zadnje čase polne trgovine.

  • 12. Plujem  |  7.04.2010 ob 09:57

    Plujem

    Mustang – Ni rečeno. Zame je npr. pomemben izraz na obrazu in “energija”, ki jo nekdo oddaja.

  • 13. Plujem  |  7.04.2010 ob 10:02

    Plujem

    Marijan – To, da ne nekdo hodi v cerkev, moli in si želi odpustitev svojih grehov, ga še nikakor ne dela dobrega. Dobrota je vsepovsod drugje, kot v obrednih dejanjih. Dobrota je (ali ni) v ljudeh. Njihovem obnašanju, odnosu do drugih in razmišljanju. Se strinjam, da marsikdo noče pomagati. Je pa to, vsaj meni se zdi, predvsem posledica tega, da so premnogi začeli dobroto ljudi izkoriščati. Pred leti je npr. prišla ena gospa k moji babici in od nje želela imeti cele vsote denarja za Rdeči križ. Ravno ji je babica že mislila nekaj dati, ko sem prišla mimo. Gospo sem vprašala, za kaj zbirajo denar in kdo je. Nakar se je na hitro izvila, poslovila in odšla. Nikoli več je ni bilo na spregled. Meni je tudi všeč, če lahko pomagaš nekomu, za katerega veš, da res rabi pomoč.

  • 14. Plujem  |  7.04.2010 ob 10:06

    Plujem

    Rado – :)

  • 15. Plujem  |  7.04.2010 ob 10:07

    Plujem

    Doris – Se strinjam.

  • 16. Plujem  |  7.04.2010 ob 10:12

    Plujem

    Marko – Se strinjam, ja. Tudi s tem o potopu. Vendar vsakdo si sam kroji svojo pot. Karkšnakoli že to je. Tudi jaz imam narejen svoj profil, komu kaj primaknem. Me pa najbolj odbijajo tisti, ki z nekaj kovančki sploh niso zadovoljni.

  • 17. Plujem  |  7.04.2010 ob 10:12

    Plujem

    NoMercy – Ti pa jih pokaš. :)

  • 18. Plujem  |  7.04.2010 ob 10:16

    Plujem

    Špelca – Dobro si tole zapisala. Pa še kako res je. Mi je zadnjič eden pripovedoval, da so družine, ki se z beračenjem ukvarjajo poklicno. Imajo svoj delovni čas in kraj, kjer prosijo. Sicer živijo urejeno družinsko življenje. Pri nas so tudi včasih zbirali za pomoči potrebne družine in smo pomagali. Dokler nismo izvedeli, da v organizaciji, ki zbira pomoč, najprej naredijo selekcijo. Najboljše sami obdržijo, nato pa dajo naprej. Potem se pa čudijo, da ljudje več nočejo pomagati na takšen način.

  • 19. anny  |  8.04.2010 ob 19:21

    Violinist, ki je igral na postaji podzemne železnice, je Joshua Bell. V dveh urah je “zaslužil” nekaj čez 40 dolarjev. Na koncu ga je prepoznala ena izmed obiskovalk njegovega koncerta (z belo vrečko).

    http://www.youtube.com/watch?v=hnOPu0_YWhw

  • 20. Žogca  |  9.04.2010 ob 00:11

    Na forumu, ki ga jaz rada obiskujem, že nekaj časa non stop prosjači neka družina. Pred kratkim so prosjačili tudi na teveju, v dveh različnih oddajah. Okej, če ne bi imeli, ampak menda imajo oziroma sploh ni res, da so nesposobni za delo, samo nočejo delati. Ljudje imajo tega že poln kufr in so ju razkrinkali. Ker, ta ženska že več let fehtari po forumu za otroške in ženske obleke, dobri ljudje jih podarijo, potem pa ona te iste obleke prodaja po bolhah in podobno. Mislim!!! Ne, ni v redu. Ker ljudje radi pomagajo, dokler parkrat ne nasedejo in potem nočejo nikomur več pomagati, nastradajo pa resnično pomoči potrebni, ker dobri ljudje več ne zaupajo, so bili prevečkrat nategnjeni.

  • 21. Zuzzu  |  9.04.2010 ob 08:43

    Na zelezniski postaji v Londonu me je ustavila mlada nosecnica in rekla, da so jih ukradli denarnico in da nima za vlak. Ura je bila cez polnoc. Zdela se mi je malo previtka in trebuscek malo preokrogel, prezogast. Vprasala sem jo, kam gre in je povedala mesto, ki je naprej od moje postaje, torej bi vzela isti vlak. Nato sem ji rekla, da drobiza nimam, lahko pa ji kupim karto na avtomatu. Ni hotela.

    Sicer so v Angliji so vlaki po enajsti uri zvecer brezplacni. No, vseeno sem ji dala nekaj denarja, saj sem dobila kar precej napitnine tisti vecer.

    Naslednji vecer sem jo videla, kako je tezila nekemu tipu, ki je imel, seveda, glede na njeno stanje zelo usmiljen izraz na obrazu. Kaj cem… punci sem se zarezala in pokimala. Prepoznala me je in nekaj rekla tipu, nato pobegnila nekam v postajo. Kasneje sem jo videla se parkrat.

  • 22. Plujem  |  11.04.2010 ob 08:39

    Plujem

    Anny – Hvala za link in informacije. Nisem vedela, da ga je vsaj ena prepoznala. :)

  • 23. Plujem  |  11.04.2010 ob 08:41

    Plujem

    Žogca – Se strinjam. Točno za to tudi ljudje vse manj radi podarijo oz. dajo komu kaj. In za to so na izgubi predvsem tisti, ki pomoč res potrebujejo.

  • 24. Plujem  |  11.04.2010 ob 08:50

    Plujem

    Zuzzu – Ljudje pa res marsikaj probajo. Samo zato, da bi vzbudili pozornost. Glede na zapisano se mi namreč zdi, da je bil tisti njen trebušček “umeten”.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

April 2010
P T S Č P S N
« Mar   Maj »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats