Nebuloze medicinskega ega

15.03.2010

Sedim na postelji in razmišljam o današnjem dnevu. Po vseh neprijetnih  “dogodivščinah” z zdravniki sem se končno malce umirila.

Spet so namreč pogruntali nekaj novega. Nič kaj prijetna zadeva. Še manj prijeten in primeren pa je bil način, s katerim me je obravnaval eden od zdravnikov. Z izbruhom, ki ga je imel, me je le še dodatno znerviral in dosegel, da sem še bolj podvomila o njegovi usposobljenosti.  Sploh zato, ker se je razburjal, ker je bil ranjen njegov ego. Nekdo (beri drugi strokovnjak) si je namreč “dovolil” (ti, nesramnež, ti :D ) podvomiti o njegovi usposobljenosti. In namesto, da bi to rešili “znotraj”, sem bila njegovih užaljenih, “obrambnih” in dokazovalnih stavkov, kako je odličen, deležna jaz. Pri preiskavi, ki me čaka, bom tako še bolj pozorna in previdna. Ne izključujem niti možnosti, da si bom poiskala drugega zdravnika.

Ugotavljam pa, da postajam z leti vse bolj odporna na razne “izpade belih halj”. Včasih sem se uprla in rekla kaj nazaj, z leti pa sem ugotovila, da se ne splača spuščati na njihov nivo. Tako ukrepam samo takrat, ko prestopijo zgornjo mejo moje tolerance. Navsezadnje se gre za mene. Po letih izkušenj sem namreč že zdavnaj sprejela dejstvo, da grem tja samo zaradi sebe in svojega počutja. Vse osorne, nesramne, neetične in nespretne medicinske uslužbence mi tako uspe nekako “spregledati”, oziroma jih vzeti v zakup, če le ne prestopijo meje. Ko jo, se postavim zase. Naučila sem se, kako to narediti na prijazen in vljuden način, ki so ga do sedaj še vsi razumeli. Ne glede na to pa že na prvi pogled ločim pleve od semena. Kakorkoli. Medicina je v tej fazi, ko zdravim represivno, vsaj delno nujno potrebna. Sicer se bolj nagibam k alternativni obravnavi.

Je pa res, da sem se danes po več kot eni uri “praznega” čakanja že poigravala z idejo, da vse poženem v tri krasne in odidem domov. A sem počakala. Glede na nadaljnjo obravnavo in izbruh bi bilo verjetno bolje, da bi res predčasno odšla. No. Ker nisem, imam sedaj še nadaljnje preiskave.

In kot se je pokazalo danes, so se stvari še malo zakomplicirale. A me ne grabi panika. Vsaj zaenkrat še ne. Je, kar je. Bistveno je, da so se po več kot mesecu dni končno začeli kazati prvi rezultati terapije (ki jo izvajam drugje, v drugi ustanovi). Rezultati so sicer minimalni, a obetavni. Ne gre sicer po zastavljenem načrtu, ker se moje telo odziva popolnoma drugače od vseh, kar so jih kdajkoli zdravili (vsaj tako mi povedo vsakič, ko sem tam), a za vsako bolezen se najde “rož’ca”, ni šment, da se za mojo ne bi. :)

Ne glede na to, da sem sicer precej odporna na takšne smešne izbruhe, me je tole danes precej vznemirilo in utrudilo. Verjetno zaradi vseh okoliščin. Zato mi tišina in mir trenutno res božata dušo. V ozadju sicer “govori” televizija, a je pravzaprav ne slišim. Tipkam in se še dodatno umirjam. Kaj me še čaka, niti nočem razmišljati. Kar bo, bo. Pomembno je, da ohranim dobro voljo. Smeh. In pozitivne misli. Slednjih pa mi sedaj, ko bo znova sijal sonček, sploh ne bo manjkalo. :)

Fotografija najdena na http://www.ncbusinesslitigationreport.com.

  • Share/Bookmark

V kategoriji iskrica upanja, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

10 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Don Marko M  |  15.03.2010 ob 23:12

    v bistvu je dobro, da imaš na razpolago tudi “drugo mnenje” stroke, ker tako lahko izbereš zlato sredino….sem pa iz leta v leto vedno bolj občutljiv na javne uslužbence, torej njih službeno obnašanje, sploh če gre za kakšnega takšnega modela zdravnika, kot omenjaš….da si bila tiho verjetno imaš svoje razloge, a jaz sigurno ne bi bil….bi zato v bodoče zelo verjetno bil tisti zdravnik….in če ne zaupaš tistemu zdravniku, ga enostavno zamenjaš za takšnega, ki mu zaupaš…sicer pa – ti kar pogumno svoji zmagi zdravja naproti….zmoreš tudi to….

  • 2. nevenka  |  16.03.2010 ob 07:12

    nevenka

    V vseh strokah obstajajo različna mnenja. Tudi o drugih strokovanjakih imajo strokovanjaki različna mnenja. Zato ponavadi o resnih zadevah odloča konzilij in zakon dopušča pacientu pravico do drugega mnenja. Je pa res, da bi bilo etično, da zdravnik tovrstne konflikte pacientu prihrani, ker mu s tem povzroča samo dodatne skrbi in nezaupanje. Osebno pa menim, da je dobro, da se človek sam pzanima o tem kako in kaj je dobro zanj, če mu le zdravje omogoča. Vsaj na netu je veliko informacij in strokovnih mnenj, pa tudi izkušenj pacientov. Tako vsaj malo lahko sledi temu kako in zakaj se njegov zdravnik odloča.

  • 3. Plujem  |  16.03.2010 ob 12:06

    Plujem

    Marko – Da. Enostavno se mi ni dalo z njim prepirati. Bom videla, kako bo naslednjič. Jaz pa sem na “ta bele” iz leta v leto manj občutljiva. Preveč jih je, ki so neprimerni za svoje delo. Tako rajši še bolj cenim tiste redke bisere.

    Zmorem, ja. Sem popolnoma odločena sedaj. :) Hvala za podporo.

  • 4. Plujem  |  16.03.2010 ob 12:07

    Plujem

    Nevenka – Ja. Saj informacij o težavah imam dovolj. Sedaj je samo na njih, da ugotovijo, kaj drži. Sama namreč ne vidim “noter” v telo. :)

  • 5. nevenka  |  16.03.2010 ob 12:14

    nevenka

    Hm, nadizrati jih je treba tudi ko imaš že jasno diagnozo. Predvsem za kakšna zdravljenja se odločajo in kaj medicina sploh daje na voljo.

  • 6. Plujem  |  16.03.2010 ob 12:22

    Plujem

    Nevenka – Jaz jim zelo jasno povem, s čim se strinjam in s čim ne. Sedaj, ko pa ugotavljajo dodatno diagnozo, pa moram počakati.

  • 7. slikca  |  16.03.2010 ob 13:09

    jst pa še vedno pesti držim ;)

  • 8. Plujem  |  16.03.2010 ob 13:50

    Plujem

    slikca – Hvala. :) In glede na to, da so prvi rezultati tukaj, tudi pomagajo. :)

  • 9. Špelca  |  16.03.2010 ob 15:37

    Ekola, moje izkušnje: Jaz sem lani spravila bele halje tako daleč, da sem imela prvo, drugo in tretje mnenje, kar se tiče diagnoz, pred operacijo pa spet prvo, drugo in tretje mnenje (pa ne od tistih prejšnjih, ampak novih), in vsakič znova so mi morali za pridobivanje drugega in tretjega mnenja dati napotnico za to. Razen prve zdravnice, ki ni več moja zdravnica zaradi nestrokovnega ravnanja, mi ni nihče zameril – dva sta se strinjala z mano, da gre za moje zdravje in moje telo in imam pravico do desetih mnenj, preden se odločim za ali proti operaciji in kaka bo sploh operacija. Zadnja dva sem celo imela na kupu in sta drug pred drugim in pred mano utemeljevala, kaj naj bi se naredilo in kako.

    In razni alternativni zdravilci so pri meni popušili, ker so bili agresivni, zamerljivi in prepričani le v svoj prav. Zdravniki pa so pri meni dopuščali oba načina zdravljenja: alternativni in uradno medicinski. In takega smo se šli.

    Je pa izredno pomembna tvoja volja, tvoje vztrajanje in optimizem. Če boš popustila v sebi, bo zdravljenje bolj počasno, kot bi sicer bilo. Jaz vem, da če sama ne bi vztrajala, ne bi hodila danes okoli.

  • 10. Plujem  |  17.03.2010 ob 12:17

    Plujem

    Špelca – Vesela sem zate, da ti je to uspelo. Super. Kar se alternativcev tiče, v večini tudi mene moti ravno to, da vsi mislijo, da so najboljši. :) Je pa tako, da sem dala tradicionalno medicino malce na stran, saj sem ugotovila, da so mi v preteklosti naredili precej škode.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Marec 2010
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats