Kaj bo čez 20 let?

14.03.2010

Kaj se bo dogajalo leta 2030? Se bodo transportna sredstva iz cest preselila v zrak? Bodo vozila namesto voznikov upravljali roboti? Bo sedanje računalnike zamenjala “hišna napeljava”, ki se bo z nami pogovarjala? Bodo namesto osebnih izkaznic preverjali očesna zrkla? Prstne odtise? Se bo končala lahkota na Zemlji? Se bodo ustavili prepiri? Vojne? Bo sodobno človeštvo končno srečala “pamet” in se bodo od strogega materializma usmerili k bolj duhovnim potem, cenili drug drugega ter znali videti bistvo?

Močno dvomim, da bom takrat lahko na zgoraj zastavljena vprašanja odgovorila z “DA”. Prepričana sem sicer, da se bo več ljudi kot sedaj obračalo k duhovnosti, da bo več ljudi začelo ceniti sočloveka ter da se bodo mnogi naučili komunikacije brez prepirov in fizičnih obračunov. Večjih sprememb in preobratov pa ne pričakujem. Kvečjemu na slabše. Pa nisem pesimistična, samo realno razmišljam. Kar se tiče tehnologije bo napredek verjetno precej večji od omenjenega. Da bomo vsi “leteli” po zraku namesto po cesti, sicer ne verjamem. Iznajdbe pa bodo sigurno presegale vse moje trenutne domišljijske predstave. Predvsem na področju orožja. Tam so vedno najbolj inovativni. In ravno zaradi tega me tudi skrbi, kam nas bo množica ljudi pripeljala. Za lepo življenje v prihodnje bodo potrebne tudi spremembe na ekološkem področju. Predvsem pa obračanje nazaj k naravi. Čas je že, da se ljudje začnemo zavedati, da je narava tista, ki upravlja s svetom ter da smo ljudje le lutke, ki se igrajo na majhnem, sposojenem igrišču.

Seveda pa poleg globalnih sprememb, ki jih bo človeštvo občutilo čez 20 let, razmišljam tudi o tem, kaj bom takrat počela jaz. :) Če predpostavim, da bo človeštvo čez 20 let zmoglo zadržati vsaj trenutni položaj, lahko za trenutek dovolim sanjam, da me prevzamejo. :)

Če se mi bodo uresničile želje in bodo doseženi moji cilji, bom takrat imela družino. Partnerja, s katerim se bova po več kot 15 letih še vedno (in še bolj) ljubila, se dnevno razveseljevala ter uživala v vzgoji (takrat vsaj 15 letnega) otroka. :) Občutek mi pravi, da bo to sin, sicer pa glede spola nimam nobenih preferenc. Važno mi je le to, da bo otrok zdrav in zadovoljen. :) Službovala bom verjetno še vedno tukaj, kjer delam sedaj. Vendar bo precejšnji del mojega dela usmerjen v prakso. Kljub temu bo družina na prvem mestu. Kraj, kjer bom prebivala z družino, bo obdan z lepimi gorami. :) Imeli bomo psa. Dva avtomobila. In življenje, ki bo veselo, ker si bomo takšnega naredili. Zdravje mi bo sicer malo nagajalo, a večjih težav ne pričakujem. Takrat bom tudi precej bolj fit in smeh bo tisti, ki bo mojo (in partnerjevo) kožo ohranjal mladostno. :) S partnerjem bova ohranjala tudi erotično navihanost ter uživala v skupnih užitkih. :) Imela bova nekaj skupnih ter nekaj svojih hobijev.  :) Moji (in njegovi) starši bodo takrat uživali v “službi” dedka in babice. Z naše strani pa jim bosta poleg ljubezni nudeni tudi pomoč in pozornost, ki si ju zaradi vsega, kar so nam nudili skozi leta tudi zaslužijo. Otrok bo ravno v času pubertete, tako da nam manjši “nesporazumi” o  žuranju ne uidejo. Verjetno bo ravno takrat tudi zaljubljen/a, zato bo barantanje glede “obiskov” precej živahno. Skozi takšne in druge težave in težavice se bomo prebili s pogovorom in zaupanjem, ki si ga bomo gradili skozi leta. Veliko se bomo smejali, cenili čas, ki ga preživimo skupaj ter bili veseli, da živimo. Še vedno bom pisala blog. Najverjetneje dva. Enega za službo, drugega pa za dušo. :) Lokacija tega bloga bo najverjetneje drugačna, razen če bo siolov strežnik z več prostora obstajal tudi čez 20 let. :) Tudi način pisanja in tehnologija bosta morda drugačna, vseeno pa bo namen še vedno enak. Še vedno bom razpredala o življenju, mislih, idejah in željah. Ohranila bom psevdonim in s Plujem plula skozi leta življenja. :)

Sanjam? Da. Danes si dovoljujem sanjati. In upati. Kajti ljudje smo brez sanj in upanja prazni. In otopeli. Zato je upanje pomembno. Pomembno je, da si v mislih ustvarjamo vesele dogodke.

Čeprav se včasih tudi sama zalotim v tem, da razmišljam, da bom čez 20 let srečanja njega in ugotovila, da ga še vedno ljubim. Še huje bi bilo, če bi ugotovila, da je tudi on ljubil mene, samo da mi tega nikoli ni povedal. Obstaja seveda tudi možnost, da bi 20 let živela v prepričanju, da ga ljubim, ko bi ga pa čez 20 let videla, pa bi ugotovila, da ga nikoli zares nisem. Kadar se mi sanja od bivšega dolgoletnega partneja, mi skozi misli spolzi ideja, da se bova kasneje, v jeseni svojega življenja, srečala v Domu za starejše občane in ugotovila, da bi morala takrat ostati skupaj. Ampak vse to so verjetno samo strahovi. Strahovi pred tem, da na obzorju ni moškega, v katerega bi vlagala upanja po skupni sreči, ljubezni, veselju in zaupanju. Saj, če pomislim realno, je sedaj prav, da je tako. Ker zame še ni čas. Preveč imam še obveznosti za izpolniti. A kljub vsemu bi bilo prijetno, da bi ga videla vsaj od daleč. Vsaj toliko, da bi vedela, da je tam. Ampak ne bom tega zapisa končala “jamrajoče”. :) Ker ni bil tak namen. Namen je bil pozitiven. Ker so lepe misli pomembne. Ker ustvarjajo lepe dogodke. :)

Sploh pa, tako, kot smo razpravljali v zapisu o prihodnosti, smo sami odgovorni za to, kar se nam bo zgodilo. Lahko bi rekli tudi, da smo sami svoji napovedovalci. :) Zato je pomembno, da razmišljamo pozitivno. Da spoštujemo druge ljudi, živali in rastline. Da komuniciramo brez nasilja. Da zmoremo videti tudi svoje napake.Ter da se veliko smejemo. :)

Kaj bo čez 20 let, nihče od nas čisto zares ne ve. Lahko pa si vsak zase ustvarjamo želje in upanje. Na koncu pa je vseeno prihodnost tista, ki bo prinesla vse odgovore. Ne glede na to mi bo čez 20 let vsekakor zanimivo prebirati, kaj sem zapisala na nedeljo, 14.3.2010 ob 11.48 uri. :) Če bom takrat res še pisala blog, bom naredila primerjavo. :)

Se tudi vi kdaj sprašujete, kaj bo čez 20 let? Kje boste? Kaj boste počeli?

Fotografija najdena na http://www.yead.dk/conference/.

  • Share/Bookmark

V kategoriji cukrčki, dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

 

18 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Jonatan  |  14.03.2010 ob 13:13

    Danes sem čisto slučajno naletel na tvoj blog in me je pritegnil – prvi vtis seveda (in nisem vsega bral)…

    Jaz bom čez 20 let lepši, vitalnejši, modrejši, srečnejši, bolj zabaven, privlačnejši (to sem itak vedno bil), skratka popolnejši.

  • 2. nevenka  |  14.03.2010 ob 14:45

    nevenka

    Mene pa ne bo več, pa si ne delam skrbi. Edino moje vozniško dovoljenje bo pa še veljalo :-)

  • 3. Plujem  |  14.03.2010 ob 16:53

    Plujem

    Jonatan – Hvala. :)

    Čudovite misli za prihodnost. :)

  • 4. Plujem  |  14.03.2010 ob 16:53

    Plujem

    Nevenka – Ne glede na to, da nas to vse čaka, me je kar streslo, ko sem prebrala.

  • 5. NoMercy  |  14.03.2010 ob 18:32

    huh … takrat bo pa uživancija :) 15 let bom že brez pufov in statistično mi bo “pripadalo” vsaj 6 bejb (nlajših tudi do 20 let), ker bodo drugi moški pač hitreje pomrli :)

  • 6. Plujem  |  15.03.2010 ob 10:25

    Plujem

    NoMercy – :mrgreen: :mrgreen:

  • 7. Don Marko M  |  15.03.2010 ob 23:01

    čez 20 let bom končno imel svoj harem….vse na enem kupu je boljše, kot vsaka na svojem koncu…. ;)

  • 8. Plujem  |  16.03.2010 ob 12:02

    Plujem

    Marko – Hehe. :) In koliko jih bo?

  • 9. Don Marko M  |  16.03.2010 ob 12:42

    ma harem bo eden….v njem pa jih bo med 80 – 100….tako, da bom imel vsaj tri na dan na razpolago…..pa še to se bo peklo – če jih bo npr. 15 v dveh dnevih dobilo pms, to pomeni, da bodo morale tiste ostale več “garati”….ker takrat bom še vedno brez viagre…. :)

  • 10. Plujem  |  16.03.2010 ob 13:54

    Plujem

    Marko – Ti jih pa pokaš. :)

  • 11. Špelca  |  16.03.2010 ob 15:40

    don Marko – pa ti veš, da se v skupnosti, v kateri je več žensk, zgodi to, da imajo menstruacijo vse naenkrat (mogoče s kakim dnevom razlike) – to pomeni, da boš pri takem haremu moral vsak mesec za kak teden pobegnit pred PMS stotih žensk. :lol:

  • 12. Don Marko M  |  16.03.2010 ob 17:00

    seveda vem….zato pa sem povišal začetno kvoto potencialnih zamenjav…..če pa slučajno tudi to ne bi zaleglo, pa bom enostavno celo serijo zamenjal……itak bo pred vrati harema nepopisna gneča žensk željnih vstopa in služenja gospodarju…. ;) :cool:

  • 13. Špelca  |  17.03.2010 ob 08:35

    Ja. seveda :D

  • 14. Plujem  |  17.03.2010 ob 12:18

    Plujem

    Marko – A ti to o domu za starejše občane govoriš? :) Pa saj nimaš toliko let, da bi čez 20 že bil tam. :)

  • 15. Don Marko M  |  17.03.2010 ob 16:24

    Plujem

    a ti to mene na suho ? :) sicer pa si mi dala dobro idejo…..bom odprl ene šest domov za starostnike, da se bo lažje financiral harem…. :cool:

  • 16. Peter  |  18.03.2010 ob 08:13

    Pozdravljeni! Glede na to, da vsako leto oboli več Slovencev za rakom (letos že 12000!), v dvajsetih letih ne bo več nobenega zdravega! Se sploh kdo vpraša: kdo nas je pripeljal do tega in zakaj – 65 let življenja brez Boga, nespoštovanje po krivici pobitih, razvrat … Vsej dobri volji navkljub nisem več optimist!

  • 17. Plujem  |  18.03.2010 ob 20:09

    Plujem

    Marko – Ne, sploh ne. :D Mi je pa prišlo na misel, ko si napisal, da jih bo tako zelo veliko. :) :)

  • 18. Plujem  |  18.03.2010 ob 20:10

    Plujem

    Peter – Ne zdi se mi, da so napovedi tako črnoglede. Jaz pa sem še vedno optimist.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Marec 2010
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats