Kaj bi bilo, če bi ljudje zares poznali svojo prihodnost?

9.03.2010

Ponudbe vedeževalk, vedeževalcev in jasnovidk, jasnovidcev vse bolj polnijo medije. Poleg klasične osebne obravnave so sedaj na voljo tudi sms vedeževanje, vedeževanje po e-pošti, pa tudi vedeževanje v obliki mobilnih “dodatkov”, na katere se lahko “obrnemo”, če rabimo odgovor na kakšno vprašanje. Možnosti in tudi samooklicanih napovedovalcev je na pretek in ravno zaradi tega so ugled izgubili tudi tisti, ki takšen dar imajo. Da. Dopuščam možnost, da nekateri (a zelo redki) tudi v sedanjosti zmorejo uvid tudi v prihodnost.

Vendar me bolj kot vprašanje verodostojnosti tistih, ki so se preko noči odločili, da imajo sposobnost uvida v prihodnost, zanima, zakaj je povpraševanje ljudi po teh storitvah tako v porastu. Kajti ponudba je le takrat, ko je tudi dovolj povpraševanja.

Je to zaradi upanja? Je to zato, ker ljudje zaradi žalosti, brezizhodnega položaja in prizadetosti rabijo nekaj, kar jih “dvigne”, da zmorejo naprej?

Sprašujem se, če smo se ljudje res začeli izgubljati v svojih mislih, željah in upanju ter ne zmoremo več sami najti poti “ven”?

Zdi se mi, da različni trendi storitev nakazujejo tudi  stanje družbe. In glede na to, da je danes v primerjavi s 5 let nazaj občutno več vedeževalskih “ponudb”, lahko sklepam, da naša družba na nek način stremi k boljšemu jutri, vendar ne ve, kako do tega priti. Najenostavnejša pot se tako mnogim zdi vedeževalka/jasnovidka, ki osvetli neko pot, ki naj bi se zgodila. A ljudje pri tem pozabljajo, da si svojo prihodnost ustvarjamo sami. Da. Tako je. Mnogim se besede vedeževalke uresničijo preprosto zato, ker v to verjamejo. Čeprav dopuščam tudi možnost, da ima peščica tistih, ki tega ne počnejo zaradi denarja , temveč zato, ker želijo ljudem pomagati, resničen uvid v prihodnost. Pa tudi med temi moramo ločiti dve skupini.

Prvi so tisti, ki vidijo različne poti, ki jih ljudje lahko “uberemo”, da pridemo do zastavljenega cilja, drugi pa so tisti (in teh je še manj), ki imajo uvid v celoto in različne alternative. Ločiti moramo tudi med vedeževalkami/vedeževalci in jasnovidkami/jasnovidci. Slednji namreč dogajanje “vidijo”. Sploh pa je pomembno, kako si določene napovedi razlagamo. Če pogledamo v preteklost,  si Nostradamusova napovedovanja različni še vedno razlagajo različno.

Pomembno pa je tudi, v kaj verjamemo. Saj veste – moč misli. Če močno verjamemo v pot, ki so nam jo napovedali, imamo tudi veliko možnosti, da se nam bo uresničila. Vsekakor pa je potrebno biti previden. Napovedovalci so namreč lahko vešči “branja mimike” in prilagajanja odgovorov tistemu, kar si želimo slišati. Vse z razlogom dobička. Še bolj nevarni so tisti, ki so prepričani, da “vidijo” in s tem še bolj zbegajo že tako zbegane ljudi. Previdnost in velika kopica zdrave pameti pri takšnih “obiskih” tako ni odveč.

Sploh pa se je potrebno zavedati, da je prihodnost dinamična. In zato se je ne da obvladovati. Čeprav imajo nekateri željo tudi po tem. In nekateri ravno zato obiskujejo tudi različne napovedovalce.

In kaj bi bilo, če bi imeli uvid v en dan prihodnjega leta? Si predstavljate, kako bi se veselili za tisto, kar bi pomenilo uresničitev naših želja, še bolj pa, kako prizadeti, ali panični bi bili, če prihodnost ne bi bila takšna, kot si jo želimo sedaj.

Kaj pa, če bi vedeli za vsak svoj korak vnaprej?

Na začetku bi nam bilo verjetno zanimivo. Primerjali bi, pričakovali. A ker s svojimi odločitvami svojo pot tudi malce spreminjamo, bi sledila tudi razočarjanja, sploh tam, kjer imamo največje želje. Sploh pa bi se sčasoma naveličali. Življenje bi postalo predvidljivo in lepota neznanega bi kar naenkrat postala najbolj želena lastnost.

Sploh pa, človeštvo bi se popolnoma spremenilo. Zaradi trenutnega stanja družbe je pričakovati, da bi se negativne lastnosti, kot so zloba, nevoščljivost, preračunljivost, sebičnost, egoizem in podobno še povečale. Večina (vsak na svoj način) bi jih namreč želela čimbolje izkoristiti čas, ki ga še imajo. Sploh, če bi vedeli, kdaj in kako bodo fizično umrli.

In nenazadnje bi lekcije, ki bi jih morali pridobivati v tem življenju, izgubile svoj pomen. Ljudje, ki jih moramo “najti” in spoznati, bi bili le lutke, ki bi igrale del naše igre. Izgubil bi se namen in izgubila bi se vrednost življenja. Kajti življenje je čudovito ravno zaradi tega, ker nas stalno preseneča.

Fotografija najdena na http://blog.cash4usedcars.com/the-crossover-craze-and-what-the-future-may-bring/.

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, ezoterika, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

 

51 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. bp89  |  9.03.2010 ob 21:17

    Življenje naj ne bo roman, ki so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami naredili.

  • 2. Plujem  |  9.03.2010 ob 22:10

    Plujem

    bp89 – Točno tako.

  • 3. Špelca  |  9.03.2010 ob 23:12

    Jap, pa tudi potovanje življenja naj ne vodeno, ampak avanturistična prigoda. ;)

  • 4. P.J.  |  9.03.2010 ob 23:27

    P.J.

    Kako že gre tista? Nekaj v smislu: Kako se snebimo strahu pred prihodnostjo? Aha, saj res… Tako da jo (so)ustvarimo!

  • 5. Marin  |  10.03.2010 ob 08:36

    Vedno se sprašujem, če so ljudje, ki pokličejo vedeževalce totalno zabiti in ne razmišljajo s svojo glavo. Če vedeževalec res lahko vidi v prihodnost, potem more biti ta enolično določena. Ne sme biti naključij in ljudje smo brez svobodne volje. Če pa imamo svobodno voljo, potem pa ne more nihče napovedati prihodnosti, ker če bi jo, bi pomenilo da je nimamo.

    Torej če lahko napove prihodnost, je mi nikakor ne moremo spremeniti, ker obstaja usoda, ki jo že določa.

  • 6. nevenka  |  10.03.2010 ob 09:23

    nevenka

    Precej se strinjam z Marin. A vsi dogodki niso odvisni od volje. Volja se ves čas prepleta z neobvladljivim z namenom, da obvlada. Izid je več ali manj neznan, da se pa ugotoviti verjetnost dogodka že z navadno logiko. Jasnovidenje naj bi imelo absoluten in nezmotljiv vpolgled v točno ta izzid, ki je en sam in edini in popolnoma nespremeljiv in neizbežen. Verjeti raznim čirulam čarulam je velika naivnost, predvsem, če človek za kaj takega zapravlja denar, ker ga ponavadi krvavo potrebuje za kaj drugega. Bolj je pomembno, da se človek res zavzame in trudi za svoje cilje, in da verjame predvsem vase.

    Zame ima pojav vere in pojav vedeževalk iste korenine. Ljudje v stiski iščejo rešitev izven sebe. In vedno se kdo najde, ki to stisko izrablja. Verski fanatizem in masovno pojavljanje raznih vedeževalk, jasnovidk in prerokinj je znak, da je z deželo nekaj hudo narobe.

  • 7. nevenka  |  10.03.2010 ob 09:48

    nevenka

    Veš, je pa tako, da obstaja marsikaj, kaj bi jaz rada vedela, pa ne vem. Ni nujno, da se tiče bodočnosti. Tudi sedanjost ima kup neznank, pa si v njej. Če bi človek kaj od tega vedel, bi imel prednost. Če bi vsi vse vedeli pa res ne vem kaj bi osmišljalo življenje.

  • 8. niko  |  10.03.2010 ob 10:32

    Mislim, da je naslednja misel iz moje tretje ali morda četrte knjige (iz katere kasnejših ni):

    Če bi bil vedež, bi bil človek šele revež.

    Še vedno mislim tako.

  • 9. Kayelina  |  10.03.2010 ob 16:10

    Plujem

    Nimaš pojma kako si me navdušila s tem zapisom! Zapisala si čisto resnico! In sklepam, da si prebrala moj post na to temo in da si tudi zato tako lepo razčlenila :) In kar hočem reči… Da se popolnoma strinjam s tabo, in si napisala tudi tisto, kar jaz nisem, pa sem hotela, a včasih pozabim a velikokrat se ne znam pravilno izrazit.

    Zato… bravo za ta zapis!

  • 10. Dajana  |  10.03.2010 ob 17:23

    Plujem: Svojo prihodnost lahko spozna vsak človek sam. Kako? Odpre tretje oko. Tisti, ki ga zanima tematika naj vpiše v google: kako se odpre tretje oko. Dovolj je literature na to temo. Kako to vem? Logika. Človek je “sestavljen” iz telesa, ki je umrljivo in iz zavesti – duše – božanske energije, ki nikoli ne umre. Vsak človek ima jasnovidne in jasnočutne sposobnosti. Vsi ljudje komuniciramo lahko telepatsko meda sabo in imamo razviti šesti čut. Problem je v tem, da se tretje oko pri ljudeh ponavadi zapre že zgodaj zaradi tega, ker nas drugi ljudje zaradi teh sposobnosti ponižujejo. To je naša naravna sposobnost: vedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Le… da… večina pač noče vedeti in se boji… ;)

  • 11. Marin  |  10.03.2010 ob 17:53

    Nevenka, če ima jasnovidec vpogled v “točno ta izzid, ki je en sam in edini in popolnoma nespremeljiv in neizbežen” potem predvidi vse dogodke do tega, ker on ve da se bo to zgodilo, torej ne more priti do naključja, da se to nebi zgodilo. Torej more biti že vse v naprej napovedano.

    Se pa strinjam, ni vse odvisno od naše volje. Človek je fiziološko tako labilno bitje, da nanj vpliva skoraj nešteto stvari.

  • 12. Don Marko M  |  10.03.2010 ob 23:23

    presenečenja so tista, ki pokažejo človek vrh ali dno….drugače pa si o teh in podobnih zadevah mislim natanko to – http://markom.watoc.org/2008/03/24/jasnovidec-beseda-ima-ceno/

  • 13. Almira  |  10.03.2010 ob 23:58

    zanimivo, da sem objavila identično problematiko :)

  • 14. Marin  |  11.03.2010 ob 22:02

    Gospa Dajana je pravilno napisala, da smo vsi med seboj povezani telepatsko. Sicer ne vsi, ampak tisti s katerimi smo v stiku. Na nesrečo gospe Dajane pa smo povezani čisto na fiziološki ravni s zrcalnimi nevroni – http://en.wikipedia.org/wiki/Mirror_neuron in nobena višja energija ali tretje oko ni tukaj prisotno. Samo še za v razmislek. Za napovedovanje prihodnosti je potrebna usoda. Ta izključuje naključja in svobodno voljo.

  • 15. Žogca  |  11.03.2010 ob 23:18

    Me je sram priznati, ampak sem po pol leta spet klicala. Dve tokrat. Tisto, ki sem jo že lani, ker me je firbec matral, ali bo povedala isto. In je. Potem pa še eno čisto iks. Ki je zgodbo povedala enako, samo neke podrobnoti so se razlikovale. Vem, mečem denar stran, ampak to sem potrebovala, pa četudi ne bo nič res. Je pa res, da sem si jaz že takrat lani vzela veliko časa za preučevanje koga klicati.

  • 16. Žogca  |  11.03.2010 ob 23:20

    “Življenje naj ne bo roman, ki so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami naredili.”

    Ne, to pa ne. Veliko, največ je napisano že naprej. Nekaj malega se učim astrologijo in tam vidiš, da se določene stvari vidijo in če jih ni v natalni karti, jih ne bo, pa če se človek postavi na trepalnice. Žal.

  • 17. Marin  |  12.03.2010 ob 07:18

    Žogica, pa upaš povedat, kaj si vprašala in kaj so rekle?

  • 18. Plujem  |  12.03.2010 ob 15:41

    Plujem

    Špelca – Točno tako. Če zraven dodamo še pozitivno razmišljanje, sta učinek in veselje do življenja še večja. :)

  • 19. Plujem  |  12.03.2010 ob 15:42

    Plujem

    P.J. – Odlična misel, ja. :)

  • 20. Plujem  |  12.03.2010 ob 15:58

    Plujem

    Marin – Zdi se mi, da večina ljudi vedeževalce kliče takrat, ko so v stiski in rabijo neko podporo, neko upanje, neko svetlo točko v prihodnosti.

    Tako kot sem zapisala, menim, da vedeževalci (tisti, ki res zmorejo videti) vidijo možno pot, ki se bo odvila v prihodnosti. Nekateri imajo sposobnost videti več možnih poti in tudi našo najverjetnejšo odločitev, a še vedno je (vsaj po mojem mnenju) odločitev, katero pot bomo izbrali, naša. Verjamem pa, da je vsaka odločitev v danem trenutku za nas najboljša. Je pa tako, da nam življenje čez določen čas,ko je čas za nas pravi, znova na pot pripelje dogodke, da imamo možnost izbrati pot, ki je morda v preteklosti nismo izbrali.

    Verjamem, da je neka osnovna usmeritev našega življenja, v katerem naj bi se naučili čim več lekcij, dana, in so nam v ta namen dani tudi določeni znaki, ki nas usmerjajo, a je še vedno naša volja tista, ki odloči, če bomo tisto pot izbrali ali ne. Če dam primerjavo: iz Mb v Lj lahko prideš po avtocesti ali pa po stranskih cestah, kjer se lahko zaradi različnih delovišč na cesti voziš dlje časa in naletiš tudi na popolne zapore nekaterih cest.

    Kar se tiče tega, da smo telepatsko povezani – se strinjam. Preprosto je vse skupaj “ena velika energija”.

    Glede usode bi pa rekla, da so znaki tisti, ki nas usmerjajo, da gremo po poti, kjer naj bi dobili zadane lekcije.

  • 21. Plujem  |  12.03.2010 ob 16:08

    Plujem

    Nevenka – O volji sem že veliko razmišljala. Mnogi rečejo, imam voljo, pa se mi dogajajo ravno nasprotne reči. Kako to pojasniti? Najlažje verjetno s tem, da je moč naših misli tista, ki nam na pot pošilja dogodke. Verjeti vase in si predstavljati tisto, kar si želimo, se zelo hitro manifestira tudi v realnem življenju. Pa sedaj ne ciljam na komercialno zastavljeno “The Secret”.

    Glede vedeževalk (in navsezadnje tudi vere) je pa res na žalost tako, kot si zapisala. Slej ko prej to nekdo začne izkoriščati. In zaradi tega ugled izgubijo potem tudi tisti, ki zmorejo videti/čutiti/napovedati eno (ali več) poti prihodnosti.

    O, ja, tudi jaz bi rada marsikaj vedela o sedanjosti. O življenju. O povezanosti ljudi. In še marsičem. Ampak tako kot je rekel Niko, če bi človek bil vedež, bi šele bil revež.

  • 22. Plujem  |  12.03.2010 ob 16:09

    Plujem

    Niko – Strinjam se. Sodobno človeštvo ni sposobno sprejeti, prežvečiti in živeti z resnico o življenju.

  • 23. Plujem  |  12.03.2010 ob 16:10

    Plujem

    Kayelina – Nisem prebrala še tvojega posta, ga bom pa sedaj, ko si omenila, da si o tem pisala. Hvala za pohvalo. :)

  • 24. Plujem  |  12.03.2010 ob 16:15

    Plujem

    Dajana – Strinjam se, da imamo vsi ljudje v sebi možnost razviti svoje “vedeževalske in jasnovidske sposobnosti”, vendar jih večina (tudi tistih samooklicanih napovedovalcev) nikoli ne razvije. Pri tem zelo pomembno vlogo igra intuicija, ki ima tudi izredno moč. Da. Vsi smo med sabo povezani, še posebej s tistimi, ki so v “naši dušni skupini”, vendar pa je v realnosti te povezave težko občutiti, še težje pa razložiti. Veliko k temu, da večina različnih duhovnih sposobnosti ne razvije, pripomore tudi današnja družba, ki postaja vse bolj materialistična. Glede na starodavne zapise, so živeli drugače…

  • 25. Plujem  |  12.03.2010 ob 16:22

    Plujem

    Marko – Meni se pa zdi, da naše stanje najboljše kaže naše počutje. Telesno in duhovno.

  • 26. Plujem  |  12.03.2010 ob 16:25

    Plujem

    Almira – Sem ravnokar prebrala. Zanimivo zapisano.

  • 27. Plujem  |  12.03.2010 ob 16:31

    Plujem

    Žogca – Na astrologijo se ne spoznam ravno veliko, me pa zanima, če so te “planetne” napovedi kratkoročne ali dolgoročne in koliko naj bi veljale.

    Glede vseh napovedi bi namreč rekla, da je tukaj “na delu” morda “samouresničitvena prerokba”, ali kako se pravilno reče. Ali drugače, moč misli. Nekaj, kar nam povedo, zapišemo “noter”, v tisto verjamo in si vizualizitamo, nato pa pustimo, da stvari stečejo in se odvijejo. Kadar pa zraven dodajamo še eno mero strahu, ali se bo to res zgodilo, se stvari ne uresničijo.

  • 28. Marin  |  12.03.2010 ob 16:55

    Ena velika energija? Tukaj ni nobene energije. Te stvari so že čisto dobro raziskane in tudi mehanizmi delovanja so jasni. Govorit o nekakšni višji energiji je tukaj čisto brezvezno.

    Mislim pa, da si morete razčistit, da usoda (napovedovanje) in lastna izbira (svobodna volja) ne gresta skupaj. To kot v slovenskem jeziku in mnogih drugih pomeni usoda in svobodna volja ne gre skupaj ker se izključuje.

    Če verjamete v te stvari, a se ne vprašate zakaj več kot 90% Nobelovih nagrajencev za znanost ne verjame temu?

  • 29. Plujem  |  12.03.2010 ob 19:35

    Plujem

    Marin – Teorij o življenju je veliko. Od znanstvenih do zelo ezoteričnih. Kateri posameznik verjame, je njegova odločitev.

    Če že omenjaš znanstvenike, te moram vprašati, če si si že kdaj pogledal raziskave kvantne fizike. Če nisi, si poglej. Je zelo zanimivo.

    Nisem nikjer zasledila statistike, v kaj verjamejo Nobelovi nagrajenci. Je pa več kot jasno to, da je sodobno človeštvo trenutno v “težavah”. Obrača se od narave in živi preveč materialistično in egositično. Skladno s tem se volijo tudi politični predstavniki in navsezadnje podeljujejo priznanja in nagrade.

    V kaj pa ti verjameš?

  • 30. P.J.  |  12.03.2010 ob 20:05

    P.J.

    No, morda zgolj kot zanimivost. Kolikor jaz poznam akademike, so praviloma zelo religiozni, nekateri celo pripadniki religij.

  • 31. Žogca  |  12.03.2010 ob 20:24

    “Žogica, pa upaš povedat, kaj si vprašala in kaj so rekle?”

    Ne bi tega vseeno natančno opisovala, ampak spraševala sem za ljubezen. Takole bom rekla. Če bo res tako, kot mi je bilo rečeno, bom zadovoljna. Sicer bom verjetno še nekaj časa nestrpna, ker se ne bo zgodilo tako hitro, kot bi si želela, ampak samo naj se zgodi, pa bom srečna. Če ne, bom pa vsaj srečna v upanju, da se bo.

  • 32. Žogca  |  12.03.2010 ob 20:29

    “Glede vseh napovedi bi namreč rekla, da je tukaj “na delu” morda “samouresničitvena prerokba”, ali kako se pravilno reče.”

    Če to lahko rečemo za vedeževanje in jasnovidnost, za astrologijo tega ne moremo reči. Res ne. Lahko grem jaz zdaj gledat stvari za deset let nazaj, ko nisem nič vedela o astrologiji in mi torej nič ni moglo biti sugerirano – pa zadeva vseeno zdrži. Je pa res, o tem se pa strinjam, da je lahko kakšna napoved tudi neke vrste urok. Midve s prijateljico sva gledali karto neke ženske in ta ženska se bo gotovo ločila. Če ne letos, pa čez štiri leta. Če bi me ta ženska to vprašala, bi ji rekla, da ne vem. Ker bi z odgovorom na nek način vplivala nanjo, tega pa ne bi želela. Naj pot prehodi tako, kot misli, da jo mora. Brez vplivov.

  • 33. Žogca  |  12.03.2010 ob 20:30

    “Pri tem zelo pomembno vlogo igra intuicija, ki ima tudi izredno moč.”

    Vedno je to vprašanje. Ali je to res tisto, kar mi intuicija govori, ali pa mogoče samo hočem, da bi mi to govorila, ker hočem, da bi bilo res. Iz tega razloga jaz sebi povsem ne zaupam. Čeprav mislim, da mi sicer šesti čut zelo dobro deluje.

  • 34. Marin  |  12.03.2010 ob 20:42

    Seveda je njegova odločitev. Tudi stol lahko začneš klicat avto, če se tako odločiš. Govorimo konkretno o povezanosti ljudi s katerimi si v kakršnem koli kontaktu in o povezavi z njimi. Kaj te tukaj moti in se ti zdi nujno, da vpelješ še to “energijo”?

    Seveda sem pogledal in to bi svetoval vsakemu, ki si zaželi spoznati nekaj konkretnih “čudežev”. Vemo pa, da obstaja še nekaj višjega od kvantne mehanike, ki vključuje še gravitacijo. Na zelo dobri poti je teorija superstrun in resnično se nadejam, da bomo že v našem življenju prišli do potrditve te teorije.

    Večina ljudi se ne zaveda, da najverjetneje ne živimo samo v tro dimenzionalnem prostorskem svetu, ampak je še kakšna skrita dimenzija, katere posledice lahko zaznamo, ne moremo pa je še videti.

    Verjamem v to, da v našem vesolju ni absolutnega smisla, zato si more vsak sam čim bolj osmislit svoje bivanje. Usoda upam, da ne obstaja in srčno upam, da se tisti kvantni mehaniki :) , ki trdijo, da obstaja pravo naključje, ne motijo.

  • 35. P.J.  |  12.03.2010 ob 21:01

    P.J.

    V čem pa se “pravo naključje” razlikuje od “usode”. V obeh primerih gre za “danost”… ;-)

  • 36. Žogca  |  12.03.2010 ob 22:15

    Moje razmišljanje je vedno bilo in vedno bo, pa ne samo glede teh stvari, ampak tudi sicer – ko je naključih preveč, prenehajo biti naključja.

  • 37. Marin  |  12.03.2010 ob 22:16

    Kakšno danost? Naključje pomeni ravno to, da se ga ne da napovedati in je neodvisno od vsega. Usoda pa pomeni to, da se prihodnost da napovedati, torej ni prostora za naključja.

  • 38. Plujem  |  12.03.2010 ob 22:46

    Plujem

    P.J. – A da so verni? Zanimivo.

  • 39. Plujem  |  12.03.2010 ob 22:53

    Plujem

    Marin – Kaj pa naj bi prava naključja bila? Splet okoliščin?

    Jaz namreč verjamem, da naključij ni. In, da si splet okoliščin ustvarimo sami, s svojimi mislimi, čeprav je to največkrat izredno težko razložiti.

    Zanimivo se mi zdi, da se ti zdi beseda energija tako zelo moteča. :) Veš, včasih je razlika v razmišljanju lahko tudi samo v poimenovanju nečesa.

    Obstaja več dimenzij. Ampak naša zavest nam ne dovoljuje, da bi jih zaznali. Redki jih zaznajo. In sedaj mi je prišlo na misel, če bi lahko kakšnega izmed njih našli v kakšni psihiatrični ustanovi, ker so ga “razglasili” za norega, ker vidi in sliši nekaj, česar drugi ne morejo.

    Jaz pa mislim, da smisel je. Samo ljudje se ga ne zavedamo. Vse teorije (in poimenovanja) so tako zgolj teorije (in poimenovanja) in nihče točno ne ve, kaj se v absolutni resnici dogaja. Relativna resnica je namreč interpretacija nekoga.

  • 40. Plujem  |  12.03.2010 ob 22:58

    Plujem

    Žogca – S samouresničitveno prerokbo sem mislila ravno na to, kar si opisala. Na to, kako napovedi vplivajo na odločitve nekaterih. Nekateri v (dobre in slabe) napovedi napovedovalcev tako močno verjamejo, da se jim tisto zaradi misli, manifestira tudi v realnem življenju. Predznanje o astrologiji in čemerkoli podobnem nima na to posebnega vpliva. Sem brala enkrat na netu o enem fantu, ki mu je vedeževalka rekla, da bo imel blontno punco in je zato pustil svojo punco (bila je temnolasa) in gledal samo za svetlolasimi. Ampak tukaj ni krivda od vedeževalke. Temveč je njegova. In podobne napake delajo še mnogi.

  • 41. Plujem  |  12.03.2010 ob 23:02

    Plujem

    Žogca – Glede svoje intuicije sem ugotovila, da so “prava” sporočila tista, ko nekaj “začutim”. V teh primerih informacije pridejo zelo hitro in spontano. Kadar pa dlje časa razmišljam, takrat so na delu tudi moje želje. :)

  • 42. Žogca  |  13.03.2010 ob 00:41

    Kakor sem jaz razumela delo dobrega astrologa, on predvsem posluša in šele potem govori. Ni to – ti si astrolog, ti vse veš. Ker vedeževalka bi morala vedeti. Pravi astrolog najprej preuči tvojo natalno karto in se s teboj pogovori o tvojih aspektih. Tukaj ni še nič prediktivnega, v bistvu analiza osebnosti. Ki je lahko zelo koristna, ker te opozori na nekatere tvoje težave, ki se jih sicer na nek način zavedaš, ampak … Potem bo pa dober astrlog tvojo karto najprej progresiral nazaj in in te ob pomembnejših tranzitih in progresijah vprašal, kaj se ti je zgodilo takrat in takrat. Na takšen način bo videl, kako se odzivaš na določene planete. In na takšen način potem dela predikcije za naprej. Odvisno zdaj, na koga nabašeš, ampak predvidevam, da tisti odgovorni nikoli ne bi šli govoriti stvari, ki b nekoga na takšen način usmerjale. Mislim, zakaj nekomu danes reči, da se bo čez deset let ločil? Mu ne bi prej pustili še devet let srečnega zakona? Seveda da.

  • 43. Plujem  |  13.03.2010 ob 12:12

    Plujem

    Žogca – Nekateri povedo tudi takšne reči. Nekateri povedo tudi zelo slabe reči. Nekateri so tudi zelo nesramni do strank.

    Odgovornost? Redki čutijo odgovornost do svojega dela in vpliva na stranke.

  • 44. Marin  |  13.03.2010 ob 12:43

    Naključje je dogodek, na katerega ne more nič vplivati in ga ni moč predvidevati. Če te zanima kaj več pogooglaj wavefunction. Seveda, narobe uporabljajo besedo energija predvsem ljudje, ki ne vejo kaj energija pomeni in uporabljajo to besedo kar vsevprek. Imamo SSKJ in leksikone, ki čisto natančno povejo kaj je energija. Verjetno tovornjaku ne rečete motika, ker bi vas tisti,ki vejo kaj je tovornjak gledali postrani. Zakaj se pa energijo tako zlorablja?

    Temna snov in temna energija je vse okoli nas, v bistvu se kopamo v njej. Močno dvomim, da kdo to opazi. In ne, ni naša zavest tista, ki nam ne omogoča, da bi videli v te dimenzije ampak je to naša fiziološka omejenost. Tako kot ne moremo s prostim očesom videti atomov in nanodelcev. In kakšen je potem po tvojem absoluten smisel?

    To kar si napisal za začutiš in da pride to zelo hitro, ko pa razmišljaš pa so želje je čisto pravilno. Te dve poti so tudi kar dobro raziskane pri socialni inteligenci in so v domeni zrcalnih nevronov, ki sem jih omenil že zgoraj.

  • 45. Plujem  |  13.03.2010 ob 12:59

    Plujem

    Marin – Zanima me, kaj so zate naključja. To, da si recimo danes videl nekoga, o katerem si ravno dva dni razmišljal, z mojega vidika ni naključje. Temveč posledica misli.

    Glede energije – direktno iz SSKJ: energija -e ž (i) 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah… 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija.

    Temna snov in temna energija? Hm. Glede na te tvoje besede lahko sklepam, da pravzaprav govoriš enako, samo z drugimi besedami.

    Fiziološka? Delno vsekakor. Je pa na tem mestu pomembno postaviti vprašanje, zakaj naj bi imeli otroci v zgodnjih letih “uvid” tudi v druge dimenzije, ki jih kot odrasli ne zmoremo videti.

    Absolutni smisel? Na to ni ne morem dati popolnega odgovora, ker ga preprosto ne poznam. Lahko bi ti pa povedala, kako jaz občutim svet.

    Glede intuicije – ko sem jo vmes zaradi določenih razlogov zanemarila, so se mi pojavile hude zdravstvene težave. Res je zanimivo, kako nas telo stalno opozarja, kaj počnemo napačno.

  • 46. Marin  |  13.03.2010 ob 14:18

    Uf oprosti, šele sedaj sem opazil, da si ženska, prej sem vedno odgovarjal kot moškemu :) . Oprosti.

    Sem že napisal kaj je naključje, sprememba wavefunctiona. Ne vem kako se to pravilno napiše v slovenščini.

    Temna snov in temna energija da, ne vem kaj si ti predstavljaš pod tem, jaz si http://en.wikipedia.org/wiki/Darkenergy in http://en.wikipedia.org/wiki/Darkmatter .

    Prvič slišim, da bi imeli otroci vpogled v druge dimenzije. Dvomim, da govoriva o istih.

    To da nekoga vidiš je lahko naključje ali pa ne, odvisno od tega, če je naključje vplivalo na to, da si ga ti videla. Torej če je tista najmanjše naključje vplivalo na potek dogodkov, ki so pripeljali do tega, da si ti videla tega človeka, potem je naključje.

  • 47. Žogca  |  13.03.2010 ob 14:49

    “Žogca – Nekateri povedo tudi takšne reči. Nekateri povedo tudi zelo slabe reči. Nekateri so tudi zelo nesramni do strank.”

    Zato se pa ne gre kar h komerkoli ali kliče kogarkoli. Jaz sem lani poleti par dni na internetu vsak večer nekaj ur raziskovala, koga bi bilo pametno poklicati, če že moram nekoga klicati. Kako bo s prihodnostjo ne vem, jaz ne morem vedeti, ali imata ti dve ženski prav, vem pa, ker to znam preceniti, da gre za načitani, izobraženi, če hočem umsko široki osebi, ker takšne stvari jaz v eni minuti precenim, me ne more nihče sfolirati. Takšni ljudje čutijo, komu kaj smejo reči in jim v končni fazi tudi ti lahko daš na znanje, katere stvari želiš slišati in katere ne. Ker mene ne zanima vse, še več, tega vse sploh ne bi želela vedeti. Sem slišala za par vedeževalk, verjetno so to bolj mediji kot vedeževalke, kjer prideš, se usedeš, nič ne govoriš in ona pač iztrese ven tisto, kar vidi. Tega se jaz osebno ne bi šla. In ravno na takšen način potem prihajajo ven takšne stvari. Meni je bolj všeč koncept dela – zanima me to, to in to, samo to mi povejte, drugega ne.

    Da bi mi nekdo rekel, da bo ta in ta oseba imela prometno nesrečo in umrla čez osem let, pa to je urok, to je dobesedno urok. K človeku, pri katerem obstaja 0,001 odstotka možnosti, da lahko to izusti ne bi šla. Pa sem slišala za eno vedeževalko, ki menda veliko stvari pravilno napove, ampak sem slišala tudi, da na vsake kvatre kdaj kaj takšnega strese ven. Hvala, ampak ne, hvala. Po urok pa ne grem.

    Vem za primer, ni iz Slovenije, ko je neka tako pametna vedeževalka ženski rekla, da bo njen sin pri osemnajstih imel prometno nesrečo in umrl. Sin je imel takrat dvanajst let. Ženska je šest let preživela v smrtnem strahu. Fant je zdaj star fejst čez dvajset let in ta ženska še vedno živi v smrtnem strahu, sicer malo manjšem, ampak še vedno. Vedno je prisoten ta kaj če … Takšne je pa za zapret. Že če bi 100 odstotno bila prepričana, tega ne more reči, pa tako in tako ne more nikoli biti 100 odstotno prepričana.

  • 48. Plujem  |  13.03.2010 ob 20:40

    Plujem

    Marin – Ni panike za pomoto v spolu. :) Kar se tiče pa naključij, pa nisem čisto sigurna, da sem razumela, kaj si želel povedati.

    Mi lahko kaj več poveš o “wavefunctionu”?

    Da. Otroci naj bi po nekaterih teorija videli tisto, česar odrasli ne moremo. In naj bi imeli tudi dostop do vedenja o svojih prejšnjih življenjih.

    Tudi jaz dvomim, da govoriva o istih dimenzijah, bi pa bilo zanimivo ugotoviti morebitne podobnosti.

  • 49. Plujem  |  13.03.2010 ob 20:43

    Plujem

    Žogca – Zdi se mi, da je odgovornost za takšno mišljenje (kot si ga opisala v primeru) povsem na strani tistega, ki si dovoli, da nekdo drug tako močno vpliva na njegovo življenje. Vsak od nas se namreč sam odloči kako bo živel in čemu bo verjel.

    Ti držim pesti, da se ti uresničijo stvari, ki si jih želiš.

  • 50. danica  |  8.10.2011 ob 14:49

    Pozdravček , mene pa zanima verzija , ki sem jo slišala . Krst naj bi zaprl tretje oko . Ali to drži ?

  • 51. Plujem  |  26.10.2011 ob 22:24

    Plujem

    Danica – Tega pa ne vem.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Marec 2010
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats