Arhiv dne 23.02.2010

Življenje je iluzija.

10 komentarjev 23.02.2010 Plujem

Življenje je iluzija znotraj iluzije. Čas, ki ne obstaja, a je hkrati prisoten. Fizična telesa, ki so obleka dušam. Ter svetovi, ki so del energije vesolja.

Znotraj tega je polno ljudi, ki s konjskimi plašnicami hodijo po cesti. Naravnost. Naduto prepričani, da so najpomembnejši. In najpametnejši. A občasni obvozi še ne pomenijo razsvetljenstva. Daleč od tega.

Bistvo je tisto, ki je najpomembnejše. A ker je očem skrito, ga večina ne opazi. Ne sprejme. In ne dojame. Pa s tem (tokrat) ne mislim na človeške lepote notranjosti. Temveč na energijo, ki nas obdaja. Na energijo, ki je okoli nas. Ki je v nas. In ki nas prežema.

Vse naj bi potekalo hkrati. Ja. Čas naj bi bil samo iluzija, ustvarjena zato, da se ljudje znamo orientirati. Ljudje. Živali časa namreč ne potrebujejo. Niti rastline. Narava jim vse pove. Človeštvo pa postaja vse bolj materialistično usmerjeno. Pri tem pa pozablja na povezavo z naravo.  Na povezavo z energijo. In na povezavo s celoto.

Preteklost, sedanjost in prihodnost naj bi potekale vzporedno.  A na drugi frekvenci. Kar dela moji naravoslovni naravi precej preglavic, ker si nekako ne (z)morem predstavljati, kako to lahko funkcionira. :)

Kajti, če ta teorija drži, potem smo trenutno v trojni vlogi. V preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Saj na nek način smo. Tudi razumsko gledano. Preteklost nas je oblikovala, prihodnost se bo zgodila (na podlagi naših misli), v sedanjosti pa živimo. A sedanjost je le trenutek. Samo hip(ec), ki je že v naslednjem trenutku preteklost.

Gledano z vidika teorije brezčasnosti, bi vzporedno dogajanje časov pomenilo, da vse obstaja hkrati.  A to pomeni, da sedaj, v sedanjosti, združujemo vsa obdobja? Vso znanje? Vse izkušnje? Vse lekcije? Tudi tiste iz preteklih življenj? Če so odgovori pritrdilni, potemtakem združujemo tudi vsa življenja. Tudi življenja, ki smo jih živeli pred tem. A vsakega na drugi frekvenci. In vsakega oblikujemo sami. S pomočji misli. S pomočjo želja. S pomočjo energije. Ker smo le majhen košček. Majhen košček celote.

Zakomplicirano? Za človeške možgane morda res. Ker smo ukalupljeni v mišljenje tridimenzionalnosti. In v mišljenje, še bolj pa sprejemanje materialno dokazljivega. Življenje pa je iluzija. Iluzija, ki jo ustvarjamo sami. Kar je težko sprejeti predvsem takrat, ko se nam dogajajo slabe stvari. V takšnih primerih je lažje kriviti “neko silo”, “nekaj”, kar je povzročilo slab dogodek ali stanje (npr. bolezen). Čeprav so ravno takšni dogodki najmočnejši znak, da moramo nekaj spremeniti. Pri sebi. In v sebi. Se nad sabo in svojimi dejanji iskreno zamisliti. Poskusiti poiskati vzroke dogajanja. Ter jih poskusiti odpraviti.

Toliko vprašanj se mi poraja. O življenju. O brezčasnosti. O fizični smrti.  In o celoti. Pa ne samo meni. Verjetno še komu, ki je kdajkoli o tem razmišljal.

Odgovori pa prihajajo počasi. Ravno v takšnih dozah, kot smo jih posamezniki pripravljeni sprejeti in razumeti.

Fotografija najdena na http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,21985,22556281-661,00.html

  • Share/Bookmark

Kategorija: ezoterika, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,


 

Februar 2010
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats