Končno so utihnili tudi večni nergači :)

18.02.2010

Končno se Slovenci v nečem stirnjamo. Petra je bila junaška in njen nastop požrtvovalen. Nihče si ni drznil nergati zaradi tretjega mesta, temveč vsi pozdravljajo njeno voljo in njeno vztrajnost. Končno so utihnili tudi večni nergači, ki v vsem vidijo slabo in vedno opominjajo na to, da bi lahko bili naši športniki še boljši.

Zanimivo je prebirati razne komentarje na številne objave, ki pišejo o nastopu Petre Majdič in njeni poškodbi. Tako pisci kot komentatorji se strinjajo, da je njena medalja več kot zlata, ter da je s svojim tekom presegla vsa pričakovanja, ki jih je kdorkoli imel po tem, ko se je tako nesrečno poškodovala.

Meni pa se ob vsem tem (poleg Petrinega dosežka, seveda) zdi najbolj čudovito to, da se Slovenci končno obnašamo kot “narod”, ki spodbuja svoje športne predstavnike in je na njih in njihovo prizadevnost ponosen. Še bolj mi je všeč, ker časopisje in ostale novice sedaj (končno) polnijo pozitivne misli, želje, spoštovanje in občudovanje nekoga, ki je zmogel premagati bolečine, ki bi marsikoga priklenile na posteljo, ter doseči tisto, kar si je srčno želel. Petra je dokazala, da so misli in volja najmočnejša sila, ki jo ljudje imamo.

Všeč mi je, da se Slovenci končno v nečem strinjamo. In všeč mi je, da se je s tem pokazalo, da zmoremo stopiti tudi skupaj. In to brez nerganja. Žal mi pa je, da je za to, da se ljudje zavedo pravih vrednot, prizadevnosti in začutijo spoštovanje (do drugih), vedno potrebno, da se zgodi nekaj neprijetnega.

Petri vsa Slovenija želi hitro okrevanje in povrnitev na bele proge. :)

V takšnih trenutkih ima tudi naš novi logo končno nek razumljiv pomen. A ne? (Vir fotografije Znamka Slovenije)

  • Share/Bookmark

V kategoriji slepi potniki, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

31 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Truba  |  18.02.2010 ob 22:48

    Pa dobr a bo treba 300 let na zlato čakat al kaj :) :) :) :mrgreen: . Aja, pa bravo Petra :) .

  • 2. Plujem  |  18.02.2010 ob 22:55

    Plujem

    Truba – :) 300 jih pa ziher ne boš dočakal. :)

  • 3. Truba  |  18.02.2010 ob 22:56

    Saj zato pa nergam :) . No a bo kej al kaj :) .

  • 4. Plujem  |  18.02.2010 ob 22:58

    Plujem

    Truba – Nergač. :) Namišljeni. :) :D Če pa hočeš dosežke, je pa zunaj še sneg in poti vabijo…..

  • 5. Truba  |  18.02.2010 ob 23:07

    A je dričanje z vrečo od umetnega gnojila že olimpijski šport? Kje se prijavim za naslednjo veselico :) ? Morda pa me tu čaka svetla kariera :) .

  • 6. Plujem  |  18.02.2010 ob 23:12

    Plujem

    Truba – Kar pri meni se prijavi. :) Ni še olimpijski, je pa vaški. :) Kar je prednost. Lahko ga treniraš v vsaki vasi. Tako do kraja treninga nimaš daleč. :)

  • 7. nevenka  |  19.02.2010 ob 04:51

    nevenka

    Veš, da je pneumotoraks smrtno nevarna poškodba? Da je imela srečo, da je sploh živa? Sedaj vsi ploskamo od navdušenja. Če bi pa umrla, bi imeli pa še en škandal, o gladiatorstvu v športu. Neizmerno ji privoščim, da se je srečno izteklo. Vesela sem medalje. Ne zdi se mi prav, da je toliko tvegala. To lahko napišem po treznem premisleku. Izzivanje smrti zame namreč ni šport. In tako mislim tudi po vseh tragedijah naših alpinistov.

  • 8. Špelca  |  19.02.2010 ob 09:23

    jap, se precej strinjam z Nevenko – res škoda, da se je Petra poškodovala, nato je pokazala izjemno voljo in trmo, pri tem pa tvegala svoje življenje.

    Kar se tiče Slovencev in Slovenk – so pa take reakcije tipične: kadar športnik ne dosega uspehov, skoraj vsi udrihajo po njem, ko pa doseže tako velik uspeh, ki je plod njegovega truda, bi ga pa radi vsi ‘posvojili’.

  • 9. Bob8  |  19.02.2010 ob 09:42

    Kaj bi bilo potrebno narediti, da bi se Petri hitro zacelile poškodbe oziroma rebra? Ima kdo kakšno idejo?

  • 10. P.J.  |  19.02.2010 ob 20:39

    P.J.
    Nevenka: Neizmerno ji privoščim, da se je srečno izteklo. Vesela sem medalje. Ne zdi se mi prav, da je toliko tvegala. To lahko napišem po treznem premisleku. Izzivanje smrti zame namreč ni šport.

    Se pridružujem temu mnenju. Oz. če postavim zadevo drugače: ali je res potrebno, da v naši zavesti slavo dočakajo le tisti, ki se gibljejo na robu?

    Poveličevanje duha cankarjanske matere v novodobni preobleki mi ne diši najbolj. Kdaj bo že končno Francka prenehala teči za vozom? Bo lahko kdaj celo vzela vajeti v svoje roke?

  • 11. Bob8  |  19.02.2010 ob 23:51

    Dekleta pred mano… športniki so sodobni gladiatorji in Petro olimpijski bogovi enostavno ljubijo… ja tudi jaz jo imam rad, pa vas dekleta tudi…… tu na netu to upam povedati, ker v živo si kaj podobnega najbrž ne bi drznil.

  • 12. Dajana  |  20.02.2010 ob 11:46

    Pajade: Poglej ta komentar od tukaj: http://maryland.blog.siol.net/2010/02/18/dan-ko-je-francka-nehala-tect-za-vozom/

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: se opravičujem, če sem dregnila v napačno stran, toda v tem kar počnejo ekstremni športniki ne vidim čist nič pametnega in vrednega občudovanja. sem pač tak tip. zato pa zagovarjam stališče nekaterih, da bi morali taki ljudje imeti posebna zavarovanja in bolšniška odsotnost zaradi npr. smučanja prosto ter posledično padca v kako luknjo ne bi smela biti enačena z boleznijo, ki jo ne povzročimo nalašč.

    kakorkoli … športniki me ne faascinirajo v nobeenm pogledu, ker je že predolgo znano, da forsirajo svoja telesa in rezultate do maksimuma in čez samo zato, da dobivajo kolajne. njihova tekmovanja so daleč od poštenosti, poslužujejo se raznih drog, da vzdržijo več in dlje kot sotekmovalci, olimpijske igre pa so že zdavnaj zgubilo pomen “važnop je sodelovati, ne zmagati”. me res zanima kako bi se petra odzvala ,če bi bila … peta. znabiti da bi spet kakšno sotekmovalko okrivila za svoje peto mesto češ da jo je prehitevala po nepravi strani.

  • 13. noah  |  20.02.2010 ob 14:11

    noah

    To me res veseli, bi bil pa že čas, da Slovenci stopimo skupaj tudi v drugih stvareh :lol:

  • 14. Plujem  |  20.02.2010 ob 14:48

    Plujem

    Nevenka – Vem, da je to lahko smrtno resna poškodba. In tudi to vem, da športniki mnogokrat hodijo po robu preživetje, predvsem v alpinizmu. Ampak ti ljudje do tega občutijo še več kot strast in predanost. Sama sicer nisem take sorte, da bi toliko reskirala, a nekaterim je to edino, kar jih dela žive. Tudi jaz sem vesela, da se je srečno končalo.

  • 15. Plujem  |  20.02.2010 ob 14:51

    Plujem

    Špelca – Popolnoma se stirnjam, tako je pri nas v Sloveniji. Vendar je to, da mora nekdo tvegati življenje, da ga vsi spoštujejo, zelo žalostno. Saj podobno je tudi v kakšnih drugih katastrofah, nesrečah. Takrat so vsi razumevajoči, bolj tolernatni. A takoj, ko se stvari umirijo, se znova povrnejo v stare tirnice. Žalostno, zelo žalostno.

  • 16. Plujem  |  20.02.2010 ob 14:52

    Plujem

    Bob8 – Da se komurkoli zacelijo rane, mora počivati in nekaj časa mirovati. Upam, da si bo vzela zadosti časa za okrevanje. Kadar si ne vzamemo dovolj časa, se nam to slej ko prej maščuje.

    A ti maš pa kar vse povprek rad? :) Zakaj pa v živo ne bi tega povedal?

  • 17. Plujem  |  20.02.2010 ob 14:56

    Plujem

    P.J. – Vem, da je žalostno, da je tako. A vseeno se mi zdi fajn, da lahko vsaj enkrat v časopisu beremo, da so vsi nad nečim navdušeni. Seveda zato, ker se je srečno končalo.

    Preveč je negativnih misli vsepovsod. Preveč je nagrbančenih čel. In preveč zamorjenih obrazov. Žalostno je, da ravno dogodki na robu, ali pa tisti, ki pridejo čez rob in jim rečemo tragedije, pripeljejo do tega, da so ljudje bolj razumevajoči, sočutni in podobno.

  • 18. nevenka  |  20.02.2010 ob 14:59

    nevenka

    Dajana, vseeno bi morala misliti majčkeno bolj pozitivno. V človekovi naravi je, da preizkuša svoje meje. A ta odločitev naj bi bila resnično njegova.

    Zelo čuden zvok pridobi vse skupaj, ko te nekdo ne zaščiti takrat, ko je treba, in na nek način upravlja s teboj.

    Ne vem, če bi Petra tako zelo tekla, če bi vedela, da je poškodba smrtno nevarna. Zelo so jo morali nafilati s protibolečinskimi sredstvi, da je to zmogla. To je gladiatorstvo.

    Alpinizem je nekaj drugega. Je zavestno izzivanje smrti. Zavestno tveganje. Intimna odločitev.

    Saj pravim kolikor sem vesela njene kolajne in zelo cenim njen neverjeten napor, toliko mi je tudi pri srcu hudo, ne zdi se mi vse v redu.

  • 19. Plujem  |  20.02.2010 ob 15:05

    Plujem

    Dajana – Veš, tudi ljudje, ki niso ekstremni šporniki, se lahko resno poškodujejo. Navsezadnje lahko nekdo pade tudi, ko gre po suhem pločniku v službo, si potrga vezi in je 3 mesece v bolniški. Nesreča se lahko zgodi vsakomur, vsepovsod in kadarkoli. In ravno naše misli so tiste, ki ustvarjajo okoliščine za takšne dogodke. Tudi glede bolezni in ostalih tegob. Za večino stvari, ki se razbohodijo v akutna stanja, smo sami krivi. Vendar je (tako kot je že rekel Bob8 v enem izmed prejšnjih postov) svoje misli najtežje obvladovati. Sploh sedaj, ko postaja svet vse bolj hladen, egositičen. Ko se ljudje vse bolj odvračamo od narave in zaradi (zahtev po preživetju in še čem drugim) postajamo vse bolj robotski.

  • 20. Plujem  |  20.02.2010 ob 15:06

    Plujem

    Noah – Točno tako. Čas je, da bi se ljudje začeli zavedati stvari, ki so pomembne. Kajti nekje vmes jih je večina pozabila, “izgubila” in se spremenila.

  • 21. nevenka  |  20.02.2010 ob 15:07

    nevenka

    Veš kaj je v bistvu najbolj res pri vsej stvari? To, da smo lačni dobrih novic. Želimo si, da bi se dogajalo kaj dobrega. Zato je ta medalja tako zelo zlata. Še za tiste, ki šport redko spremljamo.

  • 22. Plujem  |  20.02.2010 ob 15:15

    Plujem

    Nevenka – Petra je verjetno vedela, kaj tvega. Ko dela adrenalin, marsikaj zmoremo. Največji problemi nastanejo po tem, ko se umirimo. Ja. Se pa strinjam. Lačni smo dobrih novic. In prav žalostno je, kako hlastamo po tem, da bi imeli občutek, da se začenja obdobje pozitivnih misli tudi pri večini ljudi. Na trenutke me prav zaskrbi, kam gre ta svet.

  • 23. nevenka  |  20.02.2010 ob 15:39

    nevenka

    Mislim, da so jo temeljito preiskali šele po tekmi. In to je tisto, kar me najbolj moti.

  • 24. nevenka  |  20.02.2010 ob 15:40

    nevenka

    Tudi mene zaskrbi včasih kam gre svet.

  • 25. niko  |  20.02.2010 ob 16:20

    Ne verjamem, da je pri Petri adrenalin kaj posebej delal: preveč časa je minilo od začetka do konca, da bi potekalo po adrenalinskem scenariju. Da je pa deloval cel spekter motivov, volje in trdnih načrtov – to pa zanesljivo. SAJ PRAV ZARADI TEGA, KER GRE ZA RAZUMNO ŽRTVOVANJE IN ZAVESTNO ODLOČITEV (in ne adrenalinskI šok), JE NJEN PODVIG TAKO IZJEMEN IN VREDEN OBČUDOVNJA.

  • 26. Sebastjan Erlah  |  20.02.2010 ob 17:12

    Hja, meni se pa dejanje ne zdi tako herojsko. Bolj, tako kot pri Humarju, stvar samomorilnosti. Čista patologija.

  • 27. Bob8  |  21.02.2010 ob 00:30

    Ja, kar se celjenja ran, poškodb itd tiče imaš popolnoma prav ampak navkljub tvojemu mnenju Plujem, ki ga seveda spoštujem, sem sam osebno mnenja, da je rehabilitacijo potrebno intenzivno pospešiti… zdaj takole je… Petra je v vrhunski formi in svoje forme za katero je trdo garala… leta in leta… ne mora zapravljati v neki bolniški postelji. (Ljudje v sebi nosimo čudežne moči, ki so uspavane v neki semenski obliki)

    Se razume da imam vse povprek rad… ampak nekje med njimi se pa tudi tista skriva, ki jo imam že dolgo vrsto let več kot rad… in upam da bo prišel enkrat tudi tisti dan, ko bom tudi jaz lahko v živo izlival svoja čustva… kot dež na deževni dan iz oblačnega neba…

    Plujem– svet kot svet je v naši domišljiji čudovita čarovnija…

  • 28. Plujem  |  21.02.2010 ob 10:20

    Plujem

    nevenka – Moč misli je običajno tista, ki nam omogoča različne podvige.

  • 29. Plujem  |  21.02.2010 ob 10:24

    Plujem

    Niko – Se sicer strinjam, da je bila volja tista, ki jo je najbolj gnala. Predstavljam si pa, da je bil prisoten tudi adrenalin.

  • 30. Plujem  |  21.02.2010 ob 10:28

    Plujem

    Sebastjan – Ne morem se strinjati, saj samomorilnost vključuje tudi željo po smrti, ki pa v nobenem od teh primerov ni bila prisotna. Tveganje je veliko še pri marsikaterem drugem športu. Je pa seveda večje v primerih, ko so poškodbe že prisotne.

  • 31. Plujem  |  21.02.2010 ob 10:33

    Plujem

    Bob8 – Pospreševanje rehabilitacije se mi nikoli ne zdi dobra ideja. Slej ko prej se nepoceljene reči začnejo maščevati.

    Bi ti svetovala, da ji čustva izpovej že sedaj. Ampak, ker ne poznam situacije, tega ne bom naredila. Vsekakor ti pa želim, da kmalu pride dan, ko ji boš lahko iskreno povedal, kaj do nje čutiš in se z njo zlil v srečo in užitke.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Februar 2010
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats