Arhiv dne 18.02.2010

Končno so utihnili tudi večni nergači :)

31 komentarjev 18.02.2010 Plujem

Končno se Slovenci v nečem stirnjamo. Petra je bila junaška in njen nastop požrtvovalen. Nihče si ni drznil nergati zaradi tretjega mesta, temveč vsi pozdravljajo njeno voljo in njeno vztrajnost. Končno so utihnili tudi večni nergači, ki v vsem vidijo slabo in vedno opominjajo na to, da bi lahko bili naši športniki še boljši.

Zanimivo je prebirati razne komentarje na številne objave, ki pišejo o nastopu Petre Majdič in njeni poškodbi. Tako pisci kot komentatorji se strinjajo, da je njena medalja več kot zlata, ter da je s svojim tekom presegla vsa pričakovanja, ki jih je kdorkoli imel po tem, ko se je tako nesrečno poškodovala.

Meni pa se ob vsem tem (poleg Petrinega dosežka, seveda) zdi najbolj čudovito to, da se Slovenci končno obnašamo kot “narod”, ki spodbuja svoje športne predstavnike in je na njih in njihovo prizadevnost ponosen. Še bolj mi je všeč, ker časopisje in ostale novice sedaj (končno) polnijo pozitivne misli, želje, spoštovanje in občudovanje nekoga, ki je zmogel premagati bolečine, ki bi marsikoga priklenile na posteljo, ter doseči tisto, kar si je srčno želel. Petra je dokazala, da so misli in volja najmočnejša sila, ki jo ljudje imamo.

Všeč mi je, da se Slovenci končno v nečem strinjamo. In všeč mi je, da se je s tem pokazalo, da zmoremo stopiti tudi skupaj. In to brez nerganja. Žal mi pa je, da je za to, da se ljudje zavedo pravih vrednot, prizadevnosti in začutijo spoštovanje (do drugih), vedno potrebno, da se zgodi nekaj neprijetnega.

Petri vsa Slovenija želi hitro okrevanje in povrnitev na bele proge. :)

V takšnih trenutkih ima tudi naš novi logo končno nek razumljiv pomen. A ne? (Vir fotografije Znamka Slovenije)

  • Share/Bookmark

Kategorija: slepi potniki, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

Ne, pomeni NE in pika!

119 komentarjev 18.02.2010 Plujem

A je mogoče v besedah “Ne, hvala. Ne grem na kavo s tabo.” razumeti, da si želim iti na kavo?

Danes se mi je namreč znova zgodilo, da me je moški, ki sem ga s podobnimi besedami že večkrat zavrnila, znova povabil na kavo. In ko sem znova rekla “Ne, hvala.”, je še vedno vztrajal in iskal razloge za mojo neodzivnost v tem, da me je strah. Le česa naj bi me bilo strah? Ne vidim razlogov niti za minimalni strah. Ker je še vedno vztrajal, sem znova jasno povedala, da z njim ne želim iti na kavo. Pa tudi to ni bilo dovolj. Dodal je, da nisem dovolj odločna. In kaj je neodločnega v tem, da nekomu rečeš “Ne, hvala, ne grem na kavo s tabo”? Ko sem ga vprašala, ni vedel odgovoriti.

Nikakor ne morem razumeti, da ljudje ne razumejo preprostega NE. Ali bi bilo bolje, da bi se zlagala in mu rekla “Joj, bi šla, ampak danes ne utegnem, morebiti kdaj drugič….” in ga potem s tem odgovorom celo leto vlekla za nos, nato pa končno priznala, da nočem z njim na kavo? Bi takšen potek bil bolj spremenljiv? Imajo ljudje res rajši laž, kot odkrito besedo, ki jih sicer postavi pred trd zid?

Saj so situacije, ko res ne utegneš, vendar takrat ne rečeš najprej “Ne, hvala, ne grem s tabo na kavo.”, potem pa si premisliš. Ni tako?

Zakaj nekateri ne razumejo, da NE, pomeni NE? Pa ne samo pri kavi. Tudi pri drugih rečeh. Sploh kar se tiče spolnosti. Jasno mu pokažeš in tudi poveš, da z njim ne želiš imeti nič. Ampak on vztraja, ker ima pač občutek, da lahko kaj dobi. In sex ni edina stvar. Situacij, kjer ljudje ne razumejo zavrnitve in vrtajo še naprej, je nešteto. Ena izmed takih je tudi zaupanje. Ljudje si zaupanje lahko samo pridobimo. Ne moremo ga izsiliti. Na noben način. Niti ga ne moremo kupiti. In ko kdo začne siliti vame, po tem, ko jasno postavim in pokažem svoje meje, se še bolj zaprem. (Pa verjetno nisem edina.) Nekateri enostavno ne razumejo, da bolj kot vztrajajo, manj imajo uspeha. Takšne situacije se običajno končajo na dva načina. Prvi je, da zavrnjena oseba igra “žrtev”, kako je “boga” in kako je druga oseba do nje neizprosna in hladna. Drugi pa, da zavrnjena oseba drugo osebo začne žaliti, poniževati in o njej širiti neresnice. Najpogosteje se zgodi kombinacija obeh. Lahko pa se situacija konča tudi s fizičnimi obračunom in poškodbami. Najpogosteje pa ima zavrnjena oseba po ugotovitvi, da moledovanje ni prineslo rezultatov, željo po agresivnem (dvo)govoru, s katerim si krpa svoj prizadeti ego. In običajno takrat pokaže svoj pravi obraz, ki ga je v fazi dajanja komplimentov seveda spretno prikrivala.

Pa to ni omejeno samo na moški spol. Tudi nekatere ženske so takšne. Enostavno ne razumejo, da NE pomeni NE.

Kadar se mi zgodi, da me kakšen tak “užali”, mi je takoj jasno, da si na tak način krpa samo svoj ego.  Ter da si ne zmore priznati resnice in si pogledati v obraz. Vsi pač rabimo  in uporabljamo različne obrambne mehanizme, s katerimi umirjamo svoje notranje frustracije. In če  mu je s tem, ko me žali, lažje, naj si privošči. S tem namreč samo še dodatno kaže svojo sliko. :mrgreen: Ampak, to mu dopuščam samo do takrat, dokler ne (z)moti mojega notranjega miru. Ko me zmoti, jasno potegnem črto. In tudi, če ta oseba hoče vplivati na druge okoli mene, se ne vpletam v njegova dejanja. Niti ne začenjam “proti-kampanje”. Njihova moč je namreč ravno v tem, da se oseba, ki jih je zavrnila, jezi. S tem bi namreč lahko potrdili svoje laži in dosegli svoj cilj. Zato jim nočem dati tega veselja in jih puščam pri miru. Navsezadnje na tak način ohranjam tudi svoj notranji mir. Kar se pa drugih tiče, je pa tako: tisti, ki imajo vsaj nekaj soli v glavi, si bodo sliko o meni ustvarjali sami. :)

Prijatelj mi sicer večkrat pravi, da se mi to verjetno dogaja zato, ker sem po naravi preveč prijazna do ljudi in nisem nesramna niti do tistih, ki so nesramni do mene. Morda res. Ampak takšna sem. Spuščanje na nivo žaljenja in laganja se mi zdita dejanji nedoraslosti, primitivnosti in nesposobnosti gledanja sebi v obraz in nevešče komunikacije. Komunikacijske veščine, trdna samopodoba in sposobnost sprejemanja kritike so namreč tiste, ki nas obvarujejo pred tem, da bi nas izpadi drugih prizadeli, hkrati pa nam dajejo orodje, s katerim lahko učinkovito upravljamo z različnimi situacijami, še bolj pa sami s sabo.

Foto (c) iStock

  • Share/Bookmark

Kategorija: ona-on, tisto moje novo, viharji, življenje Tagi: , , ,


 

Februar 2010
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats