Iskrica upanja

3.02.2010

Že cel teden sem se pripravljala. Sploh pa včeraj in danes. Tudi ponoči nisem dobro spala. Prav strah me je bilo, kako bo.

Težave se mi namreč kar kopičijo. Vsak dan odkrijem kaj novega. In poti ven iz kroga kar ne najdem. Kljub vsem poskusom vizualizacije uspeha, poskusom spreminjanja slabih misli v pozitivne in ostalim načinom samozdravljenja, sem bila neuspešna. Zato sem se odločila, da obiščem še enega zdravnika.

Danes sem šla tja. Rahlo vznemirjena. Delno zaradi situacije v dopoldanskem času, delno pa zaradi strahu, ki me je prevzemal. Strah me je bilo, kaj vse mi bodo povedali. Strah me je bilo, da bodo kaj novega odkrili. Strah me je bilo, kako me bodo obravnavali. In strah me je bilo, da mi bodo odvzeli še zadnje upanje.

In res so mi povedali predvsem slabe stvari. Pa ne gre za moč misli. Temveč za stanje, ki je prisotno že precej mesecev, samo “na papir” še ni bilo dano. Tokrat so starim težavam dodali še nekaj novih. Po podrobnem pregledu so me postavili pred dejstva in mi določili še nekaj preiskav.

Na začetku sem imela občutek, da je stanje nepopravljivo. Da se bo treba s tem sprijazniti. Da bo treba pozabiti na sanje po ponovnih treningih ter za vedno začeti živeti drugačno življenje. Ta občutek me je tako užalostil, da sem se morala med pogovorom na trenutke kar ustaviti, da se nisem razjokala. Solze so se mi namreč kar rinile v oči. Ustnice so mi začele dregetati in glas se mi je na trenutke prav tresel. A nisem si dovolila. Zato sem s pripiranjem vek solze tlačila nazaj v oko in svoj molk poskušala “izmazati” s kakšno smešnico. A gospa je profesionalka in je moj “trud” opazila. Nič ni rekla, le sočutno je pogledala. Kar je popolnoma zadostovalo. Nato pa dodala nekaj, kar me je kar ogrelo.

Dala mi je iskrico upanja. S pravim prisotopom naj bi bila večina stvari odpravljivih in ozdravljivih. Prvih nekaj mesecev bo terapija naporna, nato pa se bodo začeli kazati učinki.

Takrat so mi znova silile solze v oči. Ampak tokrat so to bile solze sreče. Sreče, da se je znova nekje, čeprav še zelo daleč, znova prižgala iskrica upanja.

Foto (c) pcjordan1

Foto (c) pcjordan1

Sedaj sem doma.

Na postelji.

Sprostila sem se in “razpustila” solze.

Morala sem “dati iz sebe”. Da sem se razbremenila.

Sedaj sem že bolje.

Oči so že suhe in misli se že vrtijo okoli tiste majhne iskrice.

Majhne iskrice.

Ki jo v mislih negujem.

Negujem z željo, da mi bo tokrat uspelo.

:)

  • Share/Bookmark

V kategoriji iskrica upanja, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

 

18 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. marš na drini  |  3.02.2010 ob 21:58

    marš na drini

    saj bo.

  • 2. Plujem  |  3.02.2010 ob 22:10

    Plujem

    Hvala.

  • 3. Špelca  |  3.02.2010 ob 22:26

    Samo – res bo, boš videla – le vztrajaj ves čas in ne popusti z voljo – ja, saj bodo slabi trenutki, a vzemi jih kot trenutke, ne kot večnost :)

  • 4. Don Marko M  |  3.02.2010 ob 23:03

    seveda ti bo uspelo….druge možnosti kot vztrajno proti uspešnemu cilju itak nimaš….

  • 5. tam nekje,...  |  4.02.2010 ob 01:35

    Don’t worry about a thing, ‘Cause every little thing gonna be all right :)

    Tako, kot je luč na koncu tunela, tako se bodo tvoje solze spremenile v srečo in zdravje!

    Kjer je volja, je tudi pot in uspelo ti bo! :)

  • 6. Plujem  |  4.02.2010 ob 07:56

    Plujem

    Špelca – Hvala. Vem, da bo. Vztrajati, ja. Nekaj mesecev bo naporno, potem bo lažje.

  • 7. Plujem  |  4.02.2010 ob 07:57

    Plujem

    Marko – Ja. Res drugega ni. Sicer pa vsak začetek je težak. Tudi ta bo, bo pa kasneje toliko lažje in lepše. :)

  • 8. Plujem  |  4.02.2010 ob 07:58

    Plujem

    tam nekje,… – Hvala za lepe misli. In želje. Ja. Volja je največ. Zaenkrat jo imam. :)

  • 9. Tjažko  |  4.02.2010 ob 10:49

    Verjamem vate,,,tvojo vero v dober zaključek…in tvoje iskrice….

  • 10. Plujem  |  4.02.2010 ob 13:52

    Plujem

    Tjažko – Hvala. :)

  • 11. Bob8  |  4.02.2010 ob 15:33

    Plujem– Saj sama veš da je svet krog tebe čarobno lep… je vedno bil in vedno bo… ko se tvoje oči odpro… ves sijaj, lepoto in krasoto večno mladih, fantov, deklet, ljudi vzro… da iz take smo snovi kot sanje… tudi Ti…

  • 12. NoMercy  |  4.02.2010 ob 18:23

    moč volje – najmočnejše, kar ljudje imamo!! :)

  • 13. mayafaweks  |  4.02.2010 ob 19:31

    mayafaweks

    Mislim nate in držim pesti. Vstrajaj! Vsaka še tako dolga pot se začne s prvim korakom. Zato kar pogumno pot pod noge. :)

  • 14. Plujem  |  4.02.2010 ob 21:20

    Plujem

    Bob8 – Spodbudne in pozitivne so tvoje besede. Hvala.

  • 15. Plujem  |  4.02.2010 ob 21:21

    Plujem

    NoMercy – Moč volje, ja. Zaenkrat jo čutim.

  • 16. Plujem  |  4.02.2010 ob 21:22

    Plujem

    Mayafaweks – Ja. Korak za korakom. Hvala za spodbudo in misli.

  • 17. noah  |  5.02.2010 ob 20:10

    noah

    Le pogumno naprej :smile:

  • 18. Plujem  |  6.02.2010 ob 10:14

    Plujem

    Noah – Hvala. :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Februar 2010
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats