Moody – ampak samo, ko sem sama. :)

2.02.2010

Sedaj, ko sem v fazi bolezni in iskanja rešitve za okrevanje, moje razpoloženje niha. Včasih tudi precej opazno. Predvsem tukaj, na blogu, kjer zapisujem svoje misli. Svoja razmišljanja. Svoje želje. In svoje strahove.

Nekatere so te spremembe razpoloženja celo zaskrbele (sploh po brodolomu). A ni razlogov za skrb. Sem z nogami trdno na tleh. Nimam nikakršnih psihičnih težav. Nimam več obrazov. In nisem depresivna. Sem pa spontana. In zelo čutna. Do sebe in celotne okolice.

Blog sem izbrala za nizanje vseh mojih razmišljanj. Nočem se pretvarjati, da sem ves čas srečna, vesela in zadovoljna. Ker to trenutno nisem. Niti se nočem pretvarjati, da sem ves čas močna in da zmorem nositi vsa bremena. Ker trenutno ne zmorem. Občasno sem tudi žalostna. Sploh, ko ugotovim, da terapija ni bila učinkovita.

Vem, da smo, kar mislimo. Zato si poskušam v misli priklicati lepe misli. Ampak ves čas pač ne morem(o) imeti lepih. Ni tako? Preko dneva, tednov in mesecev se nam dogajajo tudi slabe reči. In kaj takrat narediti?

Jaz jih poskušam racionalizirati. Včasih mi uspe takoj, včasih rabim nekaj časa. A običajno ne dolgo. Največ uro, dve. In pri tem ne uživam nobenih medikamentov. Tudi alkohola in ostalih drog ne. Niti jih nikoli nisem.

Včasih, a redko, se tudi razjokam. Po tem si vedno poiščem nekaj, kar mi zaposli misli. Odkar pišem blog, se največkrat usedem za računalnik in misli zlijem v tipke. Nato pa se zaposlim s čim veselim in se spravim v dobro voljo. Grem na sprehod. Gledam kaj na TV. Kaj preberem. Ali pa grem v družbo, kjer se včasih nasmejemo tudi do solz.  Takrat se mi zdi, da se mi  v telesu vse sprosti. :) Ja. Smeh res zdravi. :)

Sem, kar sem. Tukaj in v realnem življenju. Čeprav tisti, ki me obkrožajo redko opazijo, da sem žalostna. Ker sem večino časa dobre volje. Pa ne, da se pretvarjam. Tako pač je. O slabih rečeh namreč razmišljam takrat, ko sem sama. Ko imam čas. Med dnevom, ko imam polno obveznosti, moje misli zaposlujejo druge stvari.

Da. Tako je to pri meni glede razpoloženja. Nihajoče. Spontano. In prav nič kritično. Tudi utrujajoče ni. Ne zame. Niti za druge. Vsaj mislim tako, ker nikoli nihče ni še nič rekel o tem. Sploh je pa zanimivo, da se mi nihanja dogajajo samo, ko sem sama. Sama s svojimi mislimi. Lahko bi rekla, da “moody” samo, ko sem sama.  Zato sem razmišljala, ali je to odvisno od občasne osamljenosti. En del verjetno res je. Drugi pa od tega, da si takrat, ko sem sama, vzamem čas, da pomislim tudi na skrbi.

Na nek način so ta nihanja tudi zanimiva. Spoznavam svoja različna občutja in različne odzive na različne dogodke v različnih trenutkih. Kar ima svoj pomen. In znak. Da moram nekaj spremeniti.

Sploh pa. Preko dneva se spreminja razpoloženje večine ljudi. Samo, da redki to (pri sebi) opazijo, ali omenijo. Večina jih to sprejema kot del življenja. Kar tudi je. :) Res pa je, da je to pri meni lahko precej intenzivno.  A  kratkotrajno. Vsaj kar se tiče slabe volje. Smeh in sproščenost se mi že od nekdaj zdita najpomembnejša. Tudi za zdravje. :)

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

26 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. mayafaweks  |  2.02.2010 ob 15:16

    mayafaweks

    Go with the flow.. Kar ti paše, kar trenutno si. To je najboljše.

  • 2. Bob8  |  2.02.2010 ob 19:39

    A se vrši nate močan presing. Saj veš stresi, stresi, stresi.

    Plujem– Pa saj veš da te ima internetna skupnost zelo rada, pa če tudi ti tega nihče ne pove…

  • 3. P.J.  |  2.02.2010 ob 19:49

    P.J.

    Se mi je utrnilo tole ob branju…

    Če bo delovalo…

  • 4. P.J.  |  2.02.2010 ob 19:50

    P.J.

    Hm, ne deluje… mislil sem tole.

  • 5. Plujem  |  2.02.2010 ob 20:14

    Plujem

    mayafaweks – Strinjam se. :) To je še najboljše.

  • 6. Plujem  |  2.02.2010 ob 20:20

    Plujem

    Bob8 – Da. Tudi stresa je precej. Včasih sem bila na njega precej odporna. Pravzaprav me je šport ohranjal “zdravo”. Ker sedaj ne smem in ne morem športat, imam težavo tudi s stresom. Zato sedaj iščem nek način, ki me bo pozdravil, da bom lahko znova začela športati. In prepričana sem, da ga bom našla. :)

    Hvala za lepe besede. Toplo denejo. Kot tak virtualni objem. :)

  • 7. Plujem  |  2.02.2010 ob 20:34

    Plujem

    P.J. – Hm. Mene tole spominja samo na sex….naj bi imelo še kakšno drugo sporočilo?

  • 8. P.J.  |  2.02.2010 ob 21:29

    P.J.

    :D

    Hja, kaj pa vem, kaj se danes mota po moji glavi… Sem globoko v logiki in morda je res kaka latentna težnja imela prste vmes.

    V bistvu pa je bil naslov tisti, ki mi je priklical to skladbico v spomin in ko si to še enkrat ponovila v besedilu, sem opazil, da si jo brundam. No deep message. Fleš.

    Sicer pa fajn, da se včasih razjočeš Kakor tudi, da se smeješ. Razpoloženjska nihanja so del vsakega izmed nas. Pravijo, da ni toliko važno, koliko krat padeš, pač pa, koliko krat se ti uspe pobrati.

    Če gre temu verjeti, poteem si rojena zmagovalka. ;-)

  • 9. Špelca  |  2.02.2010 ob 21:35

    Saj smo vsi včasih dol, včasih pa gor – kar se tiče razpoloženja. Je pa dobro vedeti in verjeti, da za vsakim dežjem posije sonce, pa tudi obratno – konec koncev pa – tako sonce kot dež sta za nekaj dobra, a ne?

    Hja, mene je tista pesem tudi spomnila na seks. ;)

  • 10. Plujem  |  2.02.2010 ob 22:02

    Plujem

    P.J. – Zanimivo. :) Fleš in muska. :) Ja. Sem slišala, da je bistveno, kolikokrat se poberemo. Verjetno bo res nekaj na tem. Ker smo z izkušnjami bogatejši.

    Rojena zmagovalka? Na nek način smo to vsi, vsaj po moje. Samo s prave strani moramo gledati.

  • 11. Plujem  |  2.02.2010 ob 22:08

    Plujem

    Špelca – Ja. Cikel sonca in dežja se odvija ves čas. :) Zato se je treba na dežju učit, na sončku pa gret. :)

  • 12. P.J.  |  2.02.2010 ob 22:42

    P.J.

    Zdaj sta pa že dve ženski, ki delita mnenje. Čas bo, da pomeditiram na temo izražanja in latentnih fantazij.

  • 13. Bob8  |  2.02.2010 ob 23:51

    Jap, stresi naj bi bili glavni krivec za nihanje razpoloženja ampak ker pa stresi niso privlačni, nikogar ne veselijo bom pa povedal malo drugače… Svoje čase so stare mame dobro vedele kje tiči vzrok če je bilo s punco vse narobe in jim je bilo kristalno jasno, da punca ne rabi ne psihiatra, ne psihologa, ne medikamentov, nobenih dohtarjev, ampak samo enga fajn pa hudo fest fanta, ki je bil še starim mamam hudo všeč. Zraven takega fanta se je punca hitro razcvetela in od sreče zažarela in čisto ozdravela…

  • 14. Plujem  |  3.02.2010 ob 07:09

    Plujem

    P.J. – Upam, da je bilo učinkovito. :)

  • 15. Plujem  |  3.02.2010 ob 07:16

    Plujem

    Bob8 – :) Pa še kako prav so imele stare mame. :) Vprašanje, ki se mi tukaj postavlja, pa je predvsem, kje takšni fanti so. :)

  • 16. Špelca  |  3.02.2010 ob 09:44

    Bob8 ima prav … Plujem, fanti so pa različni, med njimi se pa izbere take(ga), ki ustreza(jo).

  • 17. Plujem  |  3.02.2010 ob 11:23

    Plujem

    Špelca – Da. In vem, da se izbere takega :) . Samo, če ni od nikjer izbirati….

  • 18. NoMercy  |  3.02.2010 ob 12:43

    en raztresen protistresen (un smajli – hugh ) :)

  • 19. Plujem  |  3.02.2010 ob 12:51

    Plujem

    NoMercy – Hvala. :)

  • 20. P.J.  |  3.02.2010 ob 14:18

    P.J.

    Fantje s(m)o vse povsod. V trgovini, knjižnici, kinu, lekarni, čakalnici, v dvigalu, v vrsti pred bančnim okencem,… povsod. Vprašanje pa je, ali je tvoje in njihovo srce vedno s teboj/njimi.

    Za svojega vsekakor poskrbiš sama. Če bo vedno s teboj, se obrestuje.

  • 21. Špelca  |  3.02.2010 ob 22:29

    Ja, pa res Plujem : “Samo, če ni od nikjer izbirati …” Nastavi kompas in magnet na tisto vsebino, ki jo iščeš, pa okrog sebe poglej. Nadomestke pusti na miru, da pocepajo stran kot muhe, mogoče ti zakrivajo pogled ;)

  • 22. Plujem  |  4.02.2010 ob 21:24

    Plujem

    Špelca – Ja. Bom. :) To z nadomestki…dobra opredelitev. :)

  • 23. Gaj  |  11.02.2010 ob 09:09

    hja tole jamranje okoli fantov…jaz dostikrat slišim obratno: kje so fajn in fejst punce. Pa so oboji. Mogoče se ni vedno lahko najti, ampak se pa sigurno da. Odvisno seveda kaj, kje in kako iščemo. Kdor išče tudi najde. Le pogumno, pa saj ne verjamem, da take fejst punce ne bi noben fejst fant želel.

  • 24. Plujem  |  11.02.2010 ob 21:44

    Plujem

    Gaj – Seveda so oboji. Samo, kje in kako najti “une fajne in fejste” fante, to je tu vprašanje. :D Pogumno pa itak. :)

  • 25. Gaj  |  12.02.2010 ob 15:24

    Saj pravim “Odvisno seveda kaj, kje in kako iščemo”

    Pa saj ne morem verjeti da ti nobebega fajnega ne srečaš :D

  • 26. Plujem  |  12.02.2010 ob 15:31

    Plujem

    :) Veliko odvisnikov, je, ja. :D Tazga, ki bi ga želela obdržati za skoz, res še nisem srečala. Sem pa srečala že kakšnega fajnega. :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Februar 2010
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats