Arhiv dne 2.02.2010

Moody – ampak samo, ko sem sama. :)

26 komentarjev 2.02.2010 Plujem

Sedaj, ko sem v fazi bolezni in iskanja rešitve za okrevanje, moje razpoloženje niha. Včasih tudi precej opazno. Predvsem tukaj, na blogu, kjer zapisujem svoje misli. Svoja razmišljanja. Svoje želje. In svoje strahove.

Nekatere so te spremembe razpoloženja celo zaskrbele (sploh po brodolomu). A ni razlogov za skrb. Sem z nogami trdno na tleh. Nimam nikakršnih psihičnih težav. Nimam več obrazov. In nisem depresivna. Sem pa spontana. In zelo čutna. Do sebe in celotne okolice.

Blog sem izbrala za nizanje vseh mojih razmišljanj. Nočem se pretvarjati, da sem ves čas srečna, vesela in zadovoljna. Ker to trenutno nisem. Niti se nočem pretvarjati, da sem ves čas močna in da zmorem nositi vsa bremena. Ker trenutno ne zmorem. Občasno sem tudi žalostna. Sploh, ko ugotovim, da terapija ni bila učinkovita.

Vem, da smo, kar mislimo. Zato si poskušam v misli priklicati lepe misli. Ampak ves čas pač ne morem(o) imeti lepih. Ni tako? Preko dneva, tednov in mesecev se nam dogajajo tudi slabe reči. In kaj takrat narediti?

Jaz jih poskušam racionalizirati. Včasih mi uspe takoj, včasih rabim nekaj časa. A običajno ne dolgo. Največ uro, dve. In pri tem ne uživam nobenih medikamentov. Tudi alkohola in ostalih drog ne. Niti jih nikoli nisem.

Včasih, a redko, se tudi razjokam. Po tem si vedno poiščem nekaj, kar mi zaposli misli. Odkar pišem blog, se največkrat usedem za računalnik in misli zlijem v tipke. Nato pa se zaposlim s čim veselim in se spravim v dobro voljo. Grem na sprehod. Gledam kaj na TV. Kaj preberem. Ali pa grem v družbo, kjer se včasih nasmejemo tudi do solz.  Takrat se mi zdi, da se mi  v telesu vse sprosti. :) Ja. Smeh res zdravi. :)

Sem, kar sem. Tukaj in v realnem življenju. Čeprav tisti, ki me obkrožajo redko opazijo, da sem žalostna. Ker sem večino časa dobre volje. Pa ne, da se pretvarjam. Tako pač je. O slabih rečeh namreč razmišljam takrat, ko sem sama. Ko imam čas. Med dnevom, ko imam polno obveznosti, moje misli zaposlujejo druge stvari.

Da. Tako je to pri meni glede razpoloženja. Nihajoče. Spontano. In prav nič kritično. Tudi utrujajoče ni. Ne zame. Niti za druge. Vsaj mislim tako, ker nikoli nihče ni še nič rekel o tem. Sploh je pa zanimivo, da se mi nihanja dogajajo samo, ko sem sama. Sama s svojimi mislimi. Lahko bi rekla, da “moody” samo, ko sem sama.  Zato sem razmišljala, ali je to odvisno od občasne osamljenosti. En del verjetno res je. Drugi pa od tega, da si takrat, ko sem sama, vzamem čas, da pomislim tudi na skrbi.

Na nek način so ta nihanja tudi zanimiva. Spoznavam svoja različna občutja in različne odzive na različne dogodke v različnih trenutkih. Kar ima svoj pomen. In znak. Da moram nekaj spremeniti.

Sploh pa. Preko dneva se spreminja razpoloženje večine ljudi. Samo, da redki to (pri sebi) opazijo, ali omenijo. Večina jih to sprejema kot del življenja. Kar tudi je. :) Res pa je, da je to pri meni lahko precej intenzivno.  A  kratkotrajno. Vsaj kar se tiče slabe volje. Smeh in sproščenost se mi že od nekdaj zdita najpomembnejša. Tudi za zdravje. :)

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,


 

Februar 2010
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats