Bila sem premlada za njega.

31.01.2010

Imela sem rosnih 12 let, ko sem ga prvič videla. Bila je ljubezen na prvi pogled. Nisem padala na motorje, vendar ko sem zaslišala zvok njegovega, mi je srce kar poskočilo. Vedela sem namreč, da zvok pomeni, da je znova prišel.

Doma je bil iz nekaj kilometrov oddaljenega kraja. Zato se je oglasil bolj redko. V večini za vikende. Oh, kako sem čakala tiste trenutke. Ko smo se skupaj podili za žogo, se smejali in se hecali.

Ko sem dopolnila 14 let, je prihajal vse pogosteje. Skoraj vsak petek, soboto in nedeljo. Včasih tudi vmes. Zdelo se mi je, da kar hlepiva po skupnih trenutkih. Čeprav redko, se je včasih zgodilo, da sva za hip ostala sama. Po nekaj metih na koš sva se usedla na klopco in klepetala. Govorila sva o vse mogočem. In nikoli mi ni pozabil dati kakšnega komplimenta.

Govoril mi je, da imam srce na pravem mestu. Da bom odrasla v  “fajn” žensko. Da imam še celo življenje pred sabo. In da naj si poiščem moškega, ki me bo vreden.

Takrat so mi njegove besede sicer laskale, hkrati pa sem jih dojela kot izgovor, da noče biti z mano. Ker se me nikoli ni “zares” dotaknil. Razen, ko me je zaradi heca “nosil” po igrišču. V ostalih primerih je bil zelo zadržan.

Tudi, ko sva ob edinstveni priliki sama sedela v njegovem avtomobilu (kadar je bilo hladneje, je prihajal z avtomobilom), me je prijel le za roko. Pa še to za kratek čas. Sedela sva vsak na svojem stolu in se zapletala v pogovor. Vsake toliko sva se molče spogledala in res sem si želela, da bi me potegnil k sebi in si me vzel. Želela sem okusiti njegove ustnice in se z njim zapeljati v potoke naslade. Tako zelo sem se ga želela dotikati.  In ko sem mu to omenila, (si) ni dovolil. Znova mi je povedal, da imam še celo življenje pred sabo. Da on ni pravi zame. Da me ne želi pokvariti. In da bom nekega dne razumela, da je imel prav.

Takrat res nisem razumela. In ko je po tistem “dogodku” v avtu začel prihajati vse redkeje, mi je bilo nekaj časa precej hudo. Razmišljala sem, kaj sem takšnega naredila.

V naslednjih mesecih je tako prihajal le še enkrat na mesec, ali še redkeje. Vsakič me je vprašal le, kako sem in kaj počnem. Ko sem se znova zaljubila, ni več prihajal. Razen enkrat, ko naju je  s fantom “počakal” in mu povedal, da mora paziti na mene. Dodal je še nekaj lepih besed o meni, zaradi česar je bilo meni nerodno, fant pa se je še tedne po tistem počutil ogroženega. :)

Čez leta sem spoznala, da so njegova dejanja pravzaprav pomenila, da mi je bil zelo naklonjen.  Včeraj pa mi je (končno) “preblisknilo” tudi, zakaj se me ni dotikal. Ni bilo, ker mu ne bi bila všeč. Ni bilo, ker ne bi bila dovolj dobra. Bila sem (samo) premlada. Bil je 9 let starejši, jaz pa mlajša od 15. Takoj mi je postalo jasno. Tudi to, zakaj naju je soseda opazovala z daljnogledom, mi je postalo razumljivo. Čeprav se mi še vedno zdi smešno. :lol: Sploh zato, ker je potem poročala moji mami, ki pa njenim lažem (k sreči) ni verjela. Yes, mami, you rock.  :)

Leta kasneje sem izvedela, da naj bi že takrat imel nekaj težav z zakonom. A ne zaradi zlorabe. Zaradi nekih premoženjskih reči. A do mene je bil vedno kavalir. To je pa edino, kar je pomembno. Vsaj zame. In za moje spomine. Ker sedaj tudi razumem. Njega. Sebe. In svoje občutke. :)

Foto (c) TKS

Foto (c) TKS

  • Share/Bookmark

V kategoriji cukrčki, ljubeznice, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

 

20 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. tam nekje,...  |  31.01.2010 ob 16:54

    Plujem, ko sem bral,me je čisto prevzelo. Tudi jaz sem imel podobno zgodbo in sem ob branju zopet podoživljal tiste trenutke. Že lep čas nisem pomislil na to. In ja, samo premlada je bila, nič drugega.

    Spoznati, razumeti in dojeti.

  • 2. Plujem  |  31.01.2010 ob 19:26

    Plujem

    Lepo se je opominjati lepih spominov. Četudi niso bili v celoti izživeti.

  • 3. NoMercy  |  31.01.2010 ob 20:15

    huh … a takšne prevevajo mladoletnice :) … ani več tako, da bi bile zaljubljene v plakat v sobi :)

  • 4. Plujem  |  31.01.2010 ob 20:46

    Plujem

    No. Pri meni je bilo tako. Ampak v povezavi z njim. Ne kar vse povprek. V plakat sem bila zaljubljena prej. :) Ko sem jih še zbirala in zaljubljeno prepevala z izbranim idolom. :)

  • 5. David Santos  |  31.01.2010 ob 20:47

    Great! Iloved this posting. Very nice picture. Have a nice day.

  • 6. Plujem  |  31.01.2010 ob 20:57

    Plujem

    David – Thank you. :) Enjoy the rest of the day. :)

  • 7. P.J.  |  31.01.2010 ob 22:51

    P.J.

    Prijetno branje. Prijetni spomini. Hvala.

  • 8. Plujem  |  31.01.2010 ob 23:08

    Plujem

    Imaš ti tudi podobno izkušnjo?

  • 9. P.J.  |  1.02.2010 ob 12:02

    P.J.

    Življenje piše zgodbe. ;-)

  • 10. Plujem  |  1.02.2010 ob 21:11

    Plujem

    P.J. – Da. Res jih. Različne. Barvite. Zanimive. Četudi žalostne. Mi sami smo pa njihovi ustvarjalci. Kakršnekoli že so.

  • 11. Don Marko M  |  1.02.2010 ob 22:31

    kot si zapisala….edino merilo (ne)sprejemanja in oddajanja je lahko le na osnovi obnašanja, katerega nekdo izkaže nam osebno…..

  • 12. Plujem  |  2.02.2010 ob 00:13

    Plujem

    Marko – Da. Se strinjam.

  • 13. nish  |  2.02.2010 ob 21:48

    Meni so se pri 14ih, 10let starejši zdeli starci, s katerimi pod milim bogom nimam kaj počet – ali karkoli odkrivat kaj okoli ljubezni.

    Za vsakega normalnega moškega, je 14letnica otrok s katerim lahko kvečjemu…meče na koš, ja. :D

  • 14. Plujem  |  2.02.2010 ob 22:13

    Plujem

    Nish – Ja, bil je “normalen”. :) Ja, zato pa sva tudi ostala pri metanju na koš. :) Kljub vsemu pa mi je pustilo lepe spomine. :)

  • 15. dronyx  |  7.02.2010 ob 18:36

    če smem vprašat. a še kej vidiš tega fanta, ki ni bil s tabo? kako je z njim? sta v stikih?

  • 16. Plujem  |  7.02.2010 ob 20:37

    Plujem

    dronyx – Tega fanta nisem videla že kakšnih 8 ali več let. Ne vem, kako je z njim. Nazadnje, ko sem slišala zanj, je imel nekaj težav z zakonom. Pravzaprav stikov z njim niti nisem iskala, ker sem imela resno vezo.

  • 17. dronyx  |  7.02.2010 ob 22:07

    hvala za odgovor. Kako je pa sedaj – imaš resno zvezo? Bi recimo bila s tem fantom zdaj, če bi ga srečala oz. bi mu dala še eno priložnost?

  • 18. Plujem  |  7.02.2010 ob 22:24

    Plujem

    dronyx – Ne. In ne bi bila več s tem fantom. Po vseh teh letih sva se popolnoma odtujila in živiva vsak svoje življenje.

    Zakaj si dronyx?

  • 19. ANA D.  |  11.02.2010 ob 10:02

    Zelo lepi spomini….nekaj podobnega sem jaz doživela…. BILA sem stara 15 on 9 let starejši….ljubezen, ne vem, vedel mi je prisluhnit, me je melo razvajal – kot posvojenka tega nisem imela v izobilju- in veza je bilatu….

    Z 16im letom sem se z njim poročila v 17 em rodila sineka….mladost, moj otrok je bil moja mladost…..jaz sem odraščala, sinek je z menoj rasel……

    Ljubezen ja – ljubezen ne- težko povem, v glavnem, ko sem jaz odrasla, bila žena in inela svoje poglede na samo življenje – po 12 letih tzakona, sva se čez noč razšla in se potem tud ločila….

    Lepi spomini na mladost…..prva zaljubljenost……a kaj je prava ljubezen, odkrito, še danes pri37 letih ne poznam…..

    SPOMINI -so lepa zadeva, vsaj nekaj nam ostane……ANI

  • 20. Plujem  |  11.02.2010 ob 21:47

    Plujem

    Ana – Spomini so lepa zadeva, če se spominjamo dobrih in veselih. Pomembno pa je, da imamo upanje in odprto srce za nove izkušnje. Ti želim, da spoznaš tudi pravo ljubezen.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Januar 2010
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats