Arhiv dne 31.01.2010

Bila sem premlada za njega.

20 komentarjev 31.01.2010 Plujem

Imela sem rosnih 12 let, ko sem ga prvič videla. Bila je ljubezen na prvi pogled. Nisem padala na motorje, vendar ko sem zaslišala zvok njegovega, mi je srce kar poskočilo. Vedela sem namreč, da zvok pomeni, da je znova prišel.

Doma je bil iz nekaj kilometrov oddaljenega kraja. Zato se je oglasil bolj redko. V večini za vikende. Oh, kako sem čakala tiste trenutke. Ko smo se skupaj podili za žogo, se smejali in se hecali.

Ko sem dopolnila 14 let, je prihajal vse pogosteje. Skoraj vsak petek, soboto in nedeljo. Včasih tudi vmes. Zdelo se mi je, da kar hlepiva po skupnih trenutkih. Čeprav redko, se je včasih zgodilo, da sva za hip ostala sama. Po nekaj metih na koš sva se usedla na klopco in klepetala. Govorila sva o vse mogočem. In nikoli mi ni pozabil dati kakšnega komplimenta.

Govoril mi je, da imam srce na pravem mestu. Da bom odrasla v  “fajn” žensko. Da imam še celo življenje pred sabo. In da naj si poiščem moškega, ki me bo vreden.

Takrat so mi njegove besede sicer laskale, hkrati pa sem jih dojela kot izgovor, da noče biti z mano. Ker se me nikoli ni “zares” dotaknil. Razen, ko me je zaradi heca “nosil” po igrišču. V ostalih primerih je bil zelo zadržan.

Tudi, ko sva ob edinstveni priliki sama sedela v njegovem avtomobilu (kadar je bilo hladneje, je prihajal z avtomobilom), me je prijel le za roko. Pa še to za kratek čas. Sedela sva vsak na svojem stolu in se zapletala v pogovor. Vsake toliko sva se molče spogledala in res sem si želela, da bi me potegnil k sebi in si me vzel. Želela sem okusiti njegove ustnice in se z njim zapeljati v potoke naslade. Tako zelo sem se ga želela dotikati.  In ko sem mu to omenila, (si) ni dovolil. Znova mi je povedal, da imam še celo življenje pred sabo. Da on ni pravi zame. Da me ne želi pokvariti. In da bom nekega dne razumela, da je imel prav.

Takrat res nisem razumela. In ko je po tistem “dogodku” v avtu začel prihajati vse redkeje, mi je bilo nekaj časa precej hudo. Razmišljala sem, kaj sem takšnega naredila.

V naslednjih mesecih je tako prihajal le še enkrat na mesec, ali še redkeje. Vsakič me je vprašal le, kako sem in kaj počnem. Ko sem se znova zaljubila, ni več prihajal. Razen enkrat, ko naju je  s fantom “počakal” in mu povedal, da mora paziti na mene. Dodal je še nekaj lepih besed o meni, zaradi česar je bilo meni nerodno, fant pa se je še tedne po tistem počutil ogroženega. :)

Čez leta sem spoznala, da so njegova dejanja pravzaprav pomenila, da mi je bil zelo naklonjen.  Včeraj pa mi je (končno) “preblisknilo” tudi, zakaj se me ni dotikal. Ni bilo, ker mu ne bi bila všeč. Ni bilo, ker ne bi bila dovolj dobra. Bila sem (samo) premlada. Bil je 9 let starejši, jaz pa mlajša od 15. Takoj mi je postalo jasno. Tudi to, zakaj naju je soseda opazovala z daljnogledom, mi je postalo razumljivo. Čeprav se mi še vedno zdi smešno. :lol: Sploh zato, ker je potem poročala moji mami, ki pa njenim lažem (k sreči) ni verjela. Yes, mami, you rock.  :)

Leta kasneje sem izvedela, da naj bi že takrat imel nekaj težav z zakonom. A ne zaradi zlorabe. Zaradi nekih premoženjskih reči. A do mene je bil vedno kavalir. To je pa edino, kar je pomembno. Vsaj zame. In za moje spomine. Ker sedaj tudi razumem. Njega. Sebe. In svoje občutke. :)

Foto (c) TKS

Foto (c) TKS

  • Share/Bookmark

Kategorija: cukrčki, ljubeznice, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,


 

Januar 2010
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats