Žensko – moški pogledi

25.01.2010

Prej sem bila na čaju s prijateljico. Med drugim je beseda (seveda :) ) nanesla tudi na moške. A ne na način, kot predvideva večina. Ne, nisva jih obrekovali. Temveč sva se spraševali, če ženske res preveč analiziramo stvari. Še bolj pa, če res v belem vidimo črno in obratno. Večina moških je za “žensko-moške” zadeve precej sproščena. Ženskam (no, tudi nekaterim moškim) se pa kaj hitro zgodi, da preveč analiziramo. Še pogosteje pa iščemo iglo v kopici sena, da bi “našli” tisto, kar si želimo. V večini se nam to zgodi takrat, ko so v “igri” ljubezen, naklonjenost, simpatija in (seveda) sex. :)

Ob tej priliki sem se spomnila na zgodbico (bolj šalo), ki sem jo slišala na radiu Antena (zapisano pa sem našla tudi pri RiLetu):

V službi se pri kavici pogovarjata dve prijateljici.

- Kakšen sex si imela včeraj?

- Katastrofa. Mož je prišel iz službe, v 3 minutah je pojedel kosilo, potem sva 4 minute sexala in nato je po 2 minutah zaspal. Pa ti?

- Pri meni fantazija. Mož je prišel domov in me je peljal na prekrasno romantično večerjo. Po večerji sva se počasi sprehodila do doma in se pogovarjala. Ob prihodu domov je prižgal sveče in mi namenil eno uro predigre. Nato sva še eno uro sexala. Po sexu pa sva se eno uro še pogovarjala. Res nepozabno in čudovito.

Ob istem času se pogovarjata dva kolega.

– Kakšen sex si imel včeraj?

- Ej, super! Pridem domov, kosilo na mizi, pojem, se izsexam in potem blaženo zaspim. Pa pri tebi?

- Pri meni katastrofa. Pridem domov, pa ni bilo elektrike, ker sem pozabil plačati račun. Ni bilo druge, kot da ženo peljem ven na večerjo. Neka brezvezna hrana je bila tako svinjsko draga, da še za taksi nisem imel denarja, pa sva morala domov peš. Prideva domov, doma – jasno – ni elektrike, zato sem moral prižgat tiste preklete sveče. Bil sem tolk besen, da se mi eno uro ni dvignil, potem mi od živčnosti eno uro ni prišlo, vse skupaj pa me je tolk razpizdilo, da še eno uro nisem mogel zaspati.

Zanimvo, a ne? Sicer pa, ne glede na to, da je zgodbica (najverjetneje) izmišljena, se v določenih detajlih precej močno navezuje tudi na realnost in odnose med moškim in žensko. Predvsem pa na različno dojemanje dogodkov. Zato je bistveno, da smo pozorni ter spremljamo odzive in znake (ne)zadovoljstva pri drugih ljudeh. A tudi to naj bo zmerno. Pretirana sumničavost in iskanje znakov, ki kažejo nasprotno, namreč vodijo v nesproščenost in nezadovoljstvo.

Foto (c) Josh Perez

Foto (c) Josh Perez

  • Share/Bookmark

V kategoriji ona-on, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

8 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. P.J.  |  26.01.2010 ob 11:51

    P.J.

    Kakšni smo moški in kakšne ste ženske, je precej odvisno tudi od t.i. socio-kulturološke pogojenosti. Zavedati se je treba, da arhetip moškega v današnji družbi izvira iz barbarske predstave o moškem.

    Krščanstvo se v Evropi namreč nikoli ni razvilo, čeprav večina tega ne ve. Protestantizem je zavrl in dokončno poteptal v prah možnost, da bi se “mitološki junak”, a.k.ka. lik moškega razvil po liku “Jezusa Kristusa”.

    Protestantizem je namreč utrl pot ponovni prevladi patriarhata in okrepil podobo barbarskega vojščaka, ki hrepeni po večno neuslišani ljubezni in v svojem srdu na svoji poti uniči vse, kar se mu na pot postavi. Viteški trubadurji tako izgubijo na vrednosti in princeska ostane ujeta nekje v najvišjem stolpu gradu, stran od pogledov in daleč od srca.

    Moški lik, kastriran in zavrt v svojih seksualnih fantazijah pa ostane obsojen na iskanje tistega, kar sicer nosi že v sebi, medtem ko apriori zanika samega sebe in v podzavest potlači vse, česar moč razuma ne more obdelati. Giblje se na ravni otipljivega, zmeden zaradi vezi do matere in vezi, ki jo je čutil do nje, zato svoje frustracije projecira na velikost ženskih dojk (ki ga spominjajo na obilje, ki ga je bil deležen v materinem objemu) in zadnjico, ki s svojo obliko simbolizira in prikazuje medenico, oz. maternico – vir življenja, sveti gral.

  • 2. Plujem  |  27.01.2010 ob 03:36

    Plujem

    P.J. – In kako misliš, da je sedaj? V sedanjem času?

  • 3. Žogca  |  27.01.2010 ob 08:30

    Pošteno sem se nasmejala!

  • 4. NoMercy  |  27.01.2010 ob 08:37

    v glavnem smo preveč odvisni od tehnike/tehnologije, ki nam krade čas komlicirani odnosi v družbi (služba … ) pa rahlajo živce :( Je pa fino srečat kakšno neobremenjeno in jo za vogalom kresnit :) In evo v čem je vzrok vseh problemov: kresnemo se za vogalom zemlja je pa okrogla :)

  • 5. Plujem  |  27.01.2010 ob 12:04

    Plujem

    Žogca – To je bil namen. :)

  • 6. Plujem  |  27.01.2010 ob 12:06

    Plujem

    NoMercy – Hehe. :) Sem prav nasmejala. :) Sem pa pomislila tudi na to, če bi bili koti tudi okrogli, koliko bi jih ti, takih neobremenjenih, kresnil. :)

  • 7. P.J.  |  27.01.2010 ob 12:35

    P.J.

    2: Danes dobro, hvala. Sonček me vedno pripravi do prešernega razpoloženja. ;-)

    Pa saj sem pisal v sedanjiku!?!

  • 8. Plujem  |  27.01.2010 ob 23:26

    Plujem

    P.J. – Sonček je bil čudovit. :) Sem prebrala še enkrat. Ja. Se projicira na sedanjost. Čeprav se mi zdi, da trenutno svet postaja vse bolj plitek. Vse zapisano se zatorej dogaja nekje “noter”, skrito pred zavestjo posameznika.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Januar 2010
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats