Juhej, na prvi januar.

1.01.2010

Prvi januar. Dan kot vsak drug. Nič posebnega. Zunaj dežuje. In je turobno. Sedim pred računalnikom in razmišljam, kaj bi počela. Nikoli nisem spadala v skupino ljudi, ki si za novo leto zaobljubijo, kaj bodo, oziroma česa ne bodo počeli v novem letu. Preprosto se mi zdi smešno, da bi se spremenila od včeraj na danes. Da bi danes kar naenkrat začela živeti drugače. In to samo zato, ker je novo leto.

Prav je,  da rastemo in da z izkušnjami postajamo modrejši. Vendar ti procesi trajajo. Celo življenje. In kaj sploh življenje je? Kakšen je njegov smisel?

S temi vprašanji se ukvarjam že nekaj dni. To se mi vedno zgodi takrat, ko zdravje zbeži na dopust, mene pa pusti samo, z bolečinami. Takrat se mi odvijejo vse misli o obstoju življenja. Sploh o njegovem pomenu. In mojem poslanstvu. Pa o vseh lekcijah, ki sem jih že osvojila. Pa tudi o tistih, za katere vem, da jih še moram.

Dostikrat se mi kaj hitro zgodi, da se prepustim občutjim, da me vodijo. Tudi prej sem se. Ko sem poslala sms voščilo tudi njemu. Šment. Pa tako lepo sem si zadala, da ne bom. Ampak z leti sem že ugotovila. In si tudi priznala. Vse, kar si prepovem, mi je potem še slajše. Zato sem si prenehala prepovedovati. Zato si dopuščam vse. Kar mi srce in glava poželita. Od tišine do strastnih predajanj.

Telo mi pa itak vedno pove. Ampak v večini ga ne slišim. Zaradi motenj v okolju. Še bolj pa zaradi prezaposlenih misli, ki mi znova zganjajo vihar v glavi. Ampak danes je bolj potuhnjen. Umirjen, s trenutki divjanja.

Prej sem brala svoje prve zapise (na tem blogu). Kako visoko nad težave sem se takrat že dvignila. Pa ne mislim prevzetno. Temveč močno in optimistično. Vmes pa me je ponovno potolklo. Skoraj do tal.  Kar se vidi tudi v zapisih. Tisti izvidi so imeli še največ opraviti s tem. Pa tudi nekaj neprijetnih izkušenj z moškimi. Sploh s tistimi, ki so to samo zaradi spolnega organa. Vse ostalo pa jim manjka. Ali pa meni manjka. In to znanje o tem, kakšni so moški. Glede na večino, bi lahko rekla, da so ravno meni všečni tisti, ki so moški le po spolnem organu. Po ostalem pa so nekaj več. Ampak taki so tako redki. Čisto tapravega še ne poznam. Čeprav sem si sinoči precej želela, da bi že prišel. Se mi zdi, da bi se rada že ustalila. Pa ne materialno. Ker sem se v večini že. Nisem na vrhu, niti na dnu. Sem nekje vmes. In imam ravno toliko, da se lahko malce razvajam, hkrati pa stojim z nogami trdno na tleh, ker vem, da je treba za fičnike precej trdo delati. Z ustalila mislim na partnerstvo. Na partnersko ljubezen. Na ustvarjanje družine. In da. Še vedno verjamem v idejo srečne družine.

Ja, ja. Vem, da ni še čas. Tudi telo mi to več kot jasno govori. Najprej moram končati študijsko-delovne obveznosti. Sicer jih nikoli ne bom. Ker bo družina vedno na prvem mestu. Kljub vsemu pa se sprašujem, zakaj se mi že ne zgodi.

Pravzaprav mi še najbolj manjka upanja. Tistega preseneto dobrega občutka, ko veš, da je tam nekdo, ki bi lahko bil “to-to”. Se mi zdi, da me to na nek način dela otopelo. Še posebej zato, ker sem v zadnjem obdobju dobila občutek, da nisem zadostna. Zaradi vseh slabih izkušenj. Ki so se mi zgodile samo zato, ker nisem poslušala sebe in svojega nosu. Ampak sedaj se učim. Predvsem to, da iz usmiljenja ne moreš graditi intimnosti, niti seksualne. Da to ni pravi pristop in da sem v takih primerih vedno razočarana.

Ko potegnem črto nad leto 2009, ugotovim, da je bilo izredno pomembno. Prineslo mi je veliko novega znanja. Predvsem na področju duhovnosti in osebne rasti. V primerjavi z lanskim letom sem se osvobodila nekaterih okov, ki sem si jih sama postavila. Kljub vsemu pa nisem uspela sanirati zdravstvenih težav. No. Te pridejo na vrsto letos. Pa ne kot novoletna zaobljuba. Temveč kot nuja za dobro in kvalitetno življenje.

Tudi njega sem že skoraj pozabila. Kljub temu imam še nekatere prebliske, ko se spominjam. Ampak tudi spomini so del življenja. Pomembno je le, da se jim melanholično ne predamo. In da sprejmemo življenje takšno, kot je.

Tudi pri prijateljstvih. Prava prijateljstva dobijo najboljšo vrednost šele, ko se od njih oddaljimo. Ko se malo umaknemo in ugotovimo, da iz prgišča še vedno poganjajo vezi razumevanja. Tista so prava prijateljstva. Tista, ki jih obržiš celo življenje.

In v 2009 je bilo ravno tako. Od najboljših sem se malo oddaljila, da sem jih lahko videla v celoti. Novopridobljene sprejela. Nekatere tudi spregledala. Zaradi laži, ki jih trosijo. In zato znam “ta prave” še bolje ceniti.

Dosegla sem tudi nekaj poslovnih uspehov in dokončala opravilo, ki je bilo na mojem spisku kar leto in pol. :)

In se preselila. V okolje različnih barv, ki sem si jih sama izbrala. Nekatere tudi sama “napacala”. :) Uredila sem si svoje okolje. Okolje topline svojega doma. Z udobnim kavčem in dišečim ozračjem. :)

Nekje vmes. Med letom. Sem se odločila, da bom pisala. O sebi. O svojih idejah. Razmišljanjih. Veselju. Tudi žalosti. Strahovih. In pohotnosti. Izbrala sem blog. In začela. Na 29.08.2009. In všeč mi je. Maksimalno mi je všeč. Ker je enostavno. In moje. Malce razgaljeno. Ampak deluje kot ventil. Pa tudi  kot način učenja. Sploh ob komentarjih, iz katerih se včasih veliko naučim. Še bolj pa je to pribežališče mojih misli in mojega spremenljivega razpoloženja. Ki je tak samo v meni. Na zunaj v večini tega sploh ne opazijo. Sploh tisti, ki kljub gledanju ne vidijo. Ampak “ta pravi” vedno vidijo vse, kar morajo. Zato me sploh ne skrbi.

Bilo je torej precej uspešno leto. Kljub bolezni, nekaterim razočaranjem in občasni žalosti. Ampak tudi te nianse morajo biti. Ker delajo življenje zanimivo. Ker delajo dobro počutje najpomembnejše. Ker delajo uspehe še bolj pomembne. Ker delajo vesele trenutke še bolj spoštovane. Še posebej pa zato, ker delajo ljubezen neprecenljivo.

Zato se veselim že tega novega. Dvatisočdesetega. Zaradi nove poti do zdravja. Pa novih izkušenj. Novih spoznanj. Novih ljudi. Novega veselja. Pa tudi malo žalosti. Pa veliko dobrega seksa. Okusnih kurčetin. In mogoče celo Pravega.

Juhej, si kličem. Tudi danes na prvi januar. Kar bo, pa bo. In kar bo, bo tako najboljše. Zaradi lekcij. In dolgoročne sreče. Samo prepustiti se je potrebno. In razširiti jadra. Ker je čas za aktivno plovbo.

Foto (c) www.rustleryachts.com

Foto (c) www.rustleryachts.com

Pa srečno. Z dobrim vetrom v jadra.

  • Share/Bookmark

V kategoriji bonaca, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

9 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. mayafaweks  |  1.01.2010 ob 19:25

    mayafaweks

    Juhej! Lepo se je spominjati starega leta – kaj vse si doživel… kako si zrasel (psihično), kako si se spremenil… Hkrati pa se veseliti neznanega v kar se podajaš.. Poln vzemirjenja… veselja.. Naj se ti vse še tako majhne želje uresničijo! :)

  • 2. nish  |  1.01.2010 ob 19:42

    Najprej prepričaj sebe, da bo res tako….potem boš tudi mene. ;)

  • 3. nish  |  1.01.2010 ob 19:43

    Aja, pozabila…Srečno na tej poti.

  • 4. Plujem  |  1.01.2010 ob 19:47

    Plujem

    mayafaweks – Da. Prijetno je. In ugotovila sem, da nisem še nikoli delala “bilance”, tako kot danes. Sem našla še polno lepih dogodkov, ki jih nisem popisala. Si je res dobro vzeti čas zase. :) Tudi tebi želim uresničitev želja. :)

  • 5. Plujem  |  1.01.2010 ob 19:49

    Plujem

    Nish – Tvoji komentarji so mi všeč. Ker me “silijo”, da še dodatno pomislim o sebi. Zato, hvala. In veš. Ugotovila sem, da si s pisanjem o lepih rečeh dvigujem občutek, da bo res tako, kot si želim. Danes sem polna upanja. :) Tudi tebi srečno. :)

  • 6. nish  |  1.01.2010 ob 20:05

    Super! In imej vedno na umu, da ti z njimi nikdar ne želim nič slabega. Tudi če so bolj na trdo napisani in brez smeškov. /kaj pa veš, mogoče sem pa tudi jaz včasih (ali še občasno) podobno bluzirala.;)

  • 7. Plujem  |  2.01.2010 ob 01:47

    Plujem

    Nish – Se mi zdi, da veš, o čem govoriš. In ne vzamem za slabo. :)

  • 8. Don Marko M  |  7.01.2010 ob 20:26

    glej prave, pa bo tudi upanje pravo….

  • 9. Plujem  |  7.01.2010 ob 23:48

    Plujem

    Marko – Saj začenjam poslušati svoj nos. Če ga ne, se vedno zapletem v kake čudne situacije. :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Januar 2010
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats