Iz žalosti v veselje

24.12.2009

Danes je božična noč in jutri se začnejo prazniki. Mnogi ravno v teh dneh najbolj hrepenijo po tem, da bi se lahko zavili v topel objem. Hrepenijo po smehu in veselju ter skupnem preživljanju časa. Hrepenijo po bližini ljubljene osebe. Ali pa vsaj po bližini nekoga, s kom bi se lahko prijetno pogovorili.

Trpljenje ter občutek osamljenosti in zapuščenosti nekaterih je tako veliko, da se tudi samopoškodujejo. Ravno v času praznikov se število namernih samopoškodb zato tudi poveča.

Včasih je situacija res videti brezizhodna. Lahko se naberejo problemi, skrbi, depresivni občutki. Lahko smo žalostni, prizadeti, osamljeni, naveličani vsega in vseh. In ko začnemo o tem razmišljati, se tok misli usmeri predvsem na frekvence negativnosti. In slabi dogodki se samo še okrepijo. Takrat moramo potegniti črto. Zaradi sebe. In svojega počutja. Kajti vse slabo je znak, da moramo nekaj v življenju spremeniti. In začeti moramo najprej pri sebi.

Če imamo čas in možnosti, si na list papirja zapišimo skrbi. Lahko jih napišemo tudi v e-obliki. Pomembno je samo, da si jih zapišemo. Pri vsaki misli (ali dogodku), ki nas žalosti, skrbi, ali pa nas je prizadela, si vzemimo nekaj minut in o njej razmislimo. O vsaki posebej. Še najboljše je, če se o njej pogovorimo. Na glas. Sami s sabo. Čeprav je nekaterim ljubše, da si dogodke zavrtijo v mislih. Z zaprtimi očmi. Izbira načina je stvar posameznika.

O vsaki misli naredimo naslednje:

1. Skrb, žalost, misel ali dogodek, ki nas je prizadel, opišimo; kaj nas skrbi, kaj nas žalosti, kaj se je zgodilo. Opis naj bo čim bolj podroben. Če obnavljamo pretekle dogodke, jih poskušajmo opisati z vsemi detajli. Z besedami, ki so jih drugi uporabili, z vonjem, ki je bil prisoten, z glasbo, ki je igrala, z dotiki, ki so se zgodili. Lahko zapremo oči in si v mislih vizualiziramo slike dogajanja.

2. Skrb, žalost, misel ali dogodek, ki nas je prizadel, si predstavljajmo kot film. Film, ki ga pripovedujemo sami. Izberimo naslov za film, nato pa si dovoimo, da se nam ta film odvrti v mislih. Z začetkom in zaključkom. Po naši izbiri. Bolj kot si film živo predstavljamo, boljše je. Še boljše je, da dogajanje znova podoživljamo. Z vsemi čutili. Lahko tudi jočemo. Se smejemo. Kričimo. Karkoli. Pomembno je, da se uživimo. Še bolj pomembno pa je, da nadaljujemo z naslednjimi koraki ter da 2. točka ni zadnja v našem procesu.

3. Vsaj 10-krat na glas povejmo, kaj nas je prizadelo, kaj nas skrbi, kaj nas žalosti, zaradi česa trpimo. Tudi kriče. Ali v solzah. Pomembno je, da povemo na glas. S tem namreč poskrbimo za to, da “damo ven”. Četudi nas drugi ne slišijo, slišimo sami sebe. In to je bistveno.

4. Nekajkrat (vsaj 10 – krat) globoko, a počasi vdihnimo skozi nos ter izdhnimo skozi usta. Z zrakom najprej napolnimo trebuh, nato desno in levo stran, nato pa še prsni koš. Enako je pri izdihu. Najprej iztisnimo zrak iz trebuha, nato preostanek. Pri tem je priporočljivo, da ležimo na tleh, na hrbtu, z razširjenimi rokami in nogami. Pri vsakem izdihu si predstavljajmo, kako vse skrbi, žalost, misel ali dogodke, ki so nas prizadeli, z izdihom odplaknemo ven iz telesa. Predstavljajmo si, kako smo z vsakim izdihom lažji, ker smo se znebili bremena, ki nas teži.

5. Začnemo iskati pozitivne vidike. Po tem, ko smo z izdihi očistili misli, je čas, da vanje naselimo misli sreče, veselja, dobrega počutja in zadovoljstva. Takšne misli nam bodo namreč sčasoma prinesle prav take dogodke. Torej v vsaki slabi stvari, čeprav je to včasih res težko in se zdi skorajda nemogoče, poskusimo najti nekaj pozitivnega. Če v skrbi, žalosti, misli in dogodku, ki nas je prizadel, ne moremo najti pozitivnega, poiščimo pozitivne stvari v okolju, ki nas obdaja. Vsakdo ima v življenju vsaj nekaj pozitivnega. Samo videti moramo.

6. Nekajkrat (vsaj 10-krat) globko, a počasi vdihnimo in izdihnimo skozi nos. Pri vsakem vdihu si predstavljajmo, kako se polnimo s pozitivnimi mislimi. Istočasno si v mislih ustvarjajmo slike tistega, kar smo označili kot pozitivno. Slike si lahko ponovno zavrtimo kot film. Film, kjer se odvija veselje, smeh in dobra volja. Tudi tukaj je priporočljivo, da ležimo na tleh, na hrbtu, z razširjenimi rokami in nogami.

Nato počasi vstanemo. In počnemo poljubne reči. Še posebej se priporoča razvajanje. In veliko smeha. :)

vir neznan

Foto: istockphoto

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, samozdravljenje, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , ,

 

8 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. tam nekje,...  |  24.12.2009 ob 13:11

    Me je že nekaj začelo lomiti, a sem obrisal solzico in si nadel :D na obraz. Ampak včasih pride tak trenutek in prav je, da damo takrat vse ven in zopet je lepo :D

  • 2. Plujem  |  24.12.2009 ob 17:11

    Plujem

    Da. Prav je, da si vzamemo čas za žalost. Vendar jo moramo potem potolažiti s svojim toplim objemom. Tako kot se lahko pomirimo sami, nas ne more nihče.

  • 3. Tadej  |  30.12.2009 ob 12:20

    Tadej

    Meni, je v takih primerih pomagalo, da sem šel jest :lol: in kak pogovor z bližnjo osebo.

    Ker to pri meni je bilo razočaranje in prizadetost leta, kaj leta, življenja!

  • 4. Plujem  |  30.12.2009 ob 13:59

    Plujem

    Tadej – Saj pogovori pomagajo, ampak na dolgi rok pomaga le to, kaj zmoremo narediti sami. Dolgoletno razočaranje nosi najmočnejše lekcije. Vem pa, da je luštno “pametovati” od zunaj, veliko težje pa si, ko si znotraj, v jedru dogajanja. Želim ti, da bi tudi ti našel svoj mir.

  • 5. Tadej  |  30.12.2009 ob 15:20

    Tadej

    Vse se uredi, nekaj se pozabi in življenje steče. Pač gledam, verjetno malce drugače na svet kot ljudje okoli mene, ki se jim mudi živet.

  • 6. Plujem  |  30.12.2009 ob 16:09

    Plujem

    Tadej – Važno je, da živiš tako, kot je tebi všeč. Pa da si privoščiš reči, ki tebe veselijo.

  • 7. Tadej  |  30.12.2009 ob 16:18

    Tadej

    Verjemi, celih 5 mesecev, se mi je zdelo da kurim živce in pojasnjujem, kako potrebujem svobodo, kako rad delam zase stvari, kako bi rad šel tja tja in tja. Se je splačalo ?

    Zdaj ko sm zvedel s kom sem bil, se ukvarjam s tem, da sm bil samo osel. Osel ki gre samo enkrat na led.

  • 8. Plujem  |  30.12.2009 ob 16:24

    Plujem

    Tadej – Nisi bil osel. Samo takšne izkušnje si rabil. Sedaj si bogatejši. Vzemi iz tega najboljše, kar lahko. Razjoči se, če lahko. Kriči, če ti paše. Potem pa zavij žalost v svoj objem in si privošči veselja.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

December 2009
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats