Arhiv dne 24.12.2009

Šampanjec in ostali mehurčki

30 komentarjev 24.12.2009 Plujem

Prvič letos sem si ga privoščila. In to cel kozarec. Hladnega. Z mehurčki. Precej sladkega. A okusnega. Prvo polovico kozarca sem spila skoraj na dušek. Drugo sem srkala počasi. In že nekje vmes ugotovila, da ga precej čutim. Časi, ko sem lahko spila kakšen kozarček več in se počutila čisto fajn, so že zdavnaj minili.

Tokratno “popivanje”, če temu sploh lahko tako rečem, mi je za kratek čas napol omrtvilo ustnice. Noge so že nekaj minut “po popivanju” postale mehke, dojemanje okolice pa precej specifično. Ali bolje, omejeno. Večerja mi kar ni šla “dol”, tako da sem pojedla ravno toliko, da niso mogli reči, da nisem.

Kakšnih 20 minut “po” sem postala zelo zaspana. Se mi je zdelo, da bi lahko tisti hip, kar tam, za mizo, zaspala. Pa sem se premagala. In z napol priprtimi očmi sodelovala v pogovoru o naši celotni vasi. Saj veste, kakšna so ta družinska srečanja. :) Sploh v manjših vaseh. :)

Kakšnih 20 minut kasneje sem bila že popolnoma zbujena. No. Nekaj so k temu verjetno doprinesle tudi informacije. O dveh sosedih. Ki sta se zaradi odhoda v tujino odločila, da bosta otroka dala v zavod. K sreči ga je k sebi vzela stara mama in ga vzgojila. Prav ujezijo me takšne zgodbe. Vsakič, ko slišim za kakšno.  In nikakor ne morem razumeti, kako so lahko ljudje tako egositični, kruti, brezčutni in brezbrižni. Nesramnost res ne pozna meja.

Po tistem sem bila precej ok še kakšnih 30 minut, potem pa mi je postalo slabo. Boli me trebuh. “Skali” me ledvica. Nabija mi tudi v glavi. Da ne omenjam spahovanja, ki mi vsake toliko pove skoraj celotni meni večerje.  :-? Ja, ja. Sem si že oprala zobe, če je kdo na to pomislil. Tudi stuširala sem se že. Ampak prebavljanje za svoj proces pač zahteva svoj čas.

Sedaj sedim za računalnikom in tipkam. Obuta v belordeče nogavice s cofki. Z razmišljanjem poskušam odgnati potrebe po objemanju školjke. Ampak mi trenutno ne uspeva kaj preveč. Tudi s poredimi mislimi ne. :-? Šment. Redko se mi to zgodi.

Tako je to, ko “pijem”. Pri nas bi rekli: “Pa kaj piješ, če ti ne paše.” In prav res. Zakaj neki. Sploh mehurčke, ki jih že t’ko ne pijem. Zakaj neki, torej. Verjetno zaradi “probe”. Če je še vedno enako.  No. Je še. Še vedno enako. Še vedno ga nič ne nesem. :) Kar lahko znova brez zadržkov potrdim. :)

Sedaj sigurno spet nekaj časa ne bom.  Alkohola in mehurčkov v njih, mislim.  Glede na moje povprečje to pomeni vsaj kakšno leto. :) :D

Se bom rajši držala preizkušene metode. Vode, čajev in kakava. :)

Foto (c) dragounwolf

Foto (c) dragounwolf

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, praznično, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

Za osamljene na božično noč

12 komentarjev 24.12.2009 Plujem

Če ste osamljeni in žalostni, ker bi današnji večer rajši preživeli v objemu nekoga, ali pa v krogu družine, pa to ni možno, si namesto slabe volje rajši privoščite užitke. Takšne, ki si jih pripravite sami.

Nekaj idej:

1. Napolnite kad s toplo vodo in si privoščite dišečo penečo kopel. Namesto luči si prižgite dišeče svečke. Pripravite si koščke sadja v šampanjcu (ali pa drugo pijačo, ki vam ustreza). Prižgite glasbo, ki vam je všeč. Ter se prepustite vodi, da vas razvaja.

2. Razvajajte telo. Namazite se z dišečo in hranljivo kremo. S počasnimi, a močnimi gibi si zmasirajte celotno telo. Posebno pozornost namenite predelom, ki vas vzburjajo.

3. Pripravite si večerjo. Namesto predajanja žalosti, da nimate v planu večerje s partnerjem ali družino, si jo skuhajte sami. Pripravite si tisto, kar imate res radi. Tudi sladico.

4. Skuhajte še za prijatelje. Če imate prijatelje, ki so tudi samski, ali pa bodo zaradi drugih razlogov (npr. njihov partner je v službi) nocoj sami, jih povabite na večerjo.

5. Pripravite si erotični večer. Ne glede na to, da ste samski, se lahko dobro zadovoljite. Privoščite si novo erotično igračko ter ob gledajnu pornografskih filmov uživajte sami s sabo. Lahko se razvajate tudi s sadnimi ali zelenjavnimi pripomočki. Dovolite si biti poredni.

6. Pojdite v nočni klub. Tam si boste poleg rednega programa lahko privoščili tudi zasebno zabavo. Tudi v obliki plačanih deklet.

7. Pojdite na pijačo s prijatelji. Če imajo prijatelji čas, pojdite z njimi ven in si privoščite uživancijo.

8. Pojdite na kuhančka. Če prijatelji ne morejo, si ga privoščite sami. Medtem, ko uživate v njegovem okusu, opazujte ljudi okoli sebe. Pa ne z vidika obrekovanja, temveč zgolj opazujte razlike med ljudmi. Verjemite mi, zabavali se boste.

9. Pojdite nekam, kjer boste lahko pomagali. Pomagate lahko npr. pri deljenju hrane za brezdomce, pri hranjenju in sprehajanju živali iz zavetišča in še kje.

10. Napijte se ga. Če vam paše, se ga napijte. Lahko tudi doma. Kupite si pijačo, ki jo imate radi, ali pa si skuhajte domače vino s klinčki, cimetom in sladkorjem.

11. Oglejte si dober film. Lahko si ga sposodite v videoteki, ga preotočite z neta, ali pa greste v kino. Da. Sami. Sami v kino. Izberite film, kjer se boste veliko smejali, ali pa film, ki je poln dogajanja. Vsekakor izberite nekaj, kar vam je všeč.

12. Gledajte šport. Prižgite športni kanal in si oglejte tekme, ki jih predvajajo. Morebiti imate še kje posnetek kakšne tekme, ki si je še niste uspeli ogledati. To lahko naredite nocoj.

13. Gledajte zamujene oddaje. Preko spletnih televizij si lahko ogledate različne oddaje, ki ste jih zamudili. Od humorističnih do dokumentarih.

14. Bodite spletno aktivni. Če se vam lušta klepeta, se prijavite v katero izmed klepetalnic in klepetajte. Lahko pa tudi brskate po straneh in prebirate zanimivosti. Lahko tudi sami kaj napišete.

15. Naložite nov sistem na računalnik. Če ste že dolgo odlašali, danes pa imate zaradi odsotnosti vseh ostalih čas, to naredite nocoj.

16. Igrajte računalniške/video igrice. Pri vseh pogruntavščinah si lahko doma v dnevni sobi pričarate skoraj vse, kar si želite. Privoščite si aktiven večer z najnovejšnimi igralnimi dodatki.

17. Športajte. Privoščite si športne aktivnosti.

18. Pojdite na sprehod. Privoščite si sprehajanje po okrašenih ulicah. Sami. Ali s psom. Če ga imate. Tudi če pada dež.

19. Igrajte se s hišnim ljubljenčkom. Počesite ga/jo/jih ter se z njimi igrajte malo dlje kot običajno.

20. Berite. Ulezite, ali usedite se na kavč/posteljo ter uživajte v branju prijetne knjige/revije.

21. Pišite. Napišite svoje misli. V dnevnik, na list paprija ali na blog.

22. Pojdite spat. Če ste utrujeni od delovnih dni in se vam nič ne da, pojdite spat. Privoščite si spanec v sveži posteljnini, v katero se zavijete goli.

23. Pojdite v službo. Če se vam nič ne da in delate na več izmen, zamenjajte z nekom, ki ima družino in bi zvečer želel biti doma. Razveselili boste njega/njo in sebe. Ker dobrota se vrača. Četudi na daljši rok.

24. Vstavite poljubno. Če vam nič od naštetega ne ustreza, si izberite tisto, kar se vam lušta.

Pa veliko užitkov. In veselo noč vam želim. :)

Foto (c) istockphoto
Foto (c) istockphoto
  • Share/Bookmark

Kategorija: praznično, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

Iz žalosti v veselje

8 komentarjev 24.12.2009 Plujem

Danes je božična noč in jutri se začnejo prazniki. Mnogi ravno v teh dneh najbolj hrepenijo po tem, da bi se lahko zavili v topel objem. Hrepenijo po smehu in veselju ter skupnem preživljanju časa. Hrepenijo po bližini ljubljene osebe. Ali pa vsaj po bližini nekoga, s kom bi se lahko prijetno pogovorili.

Trpljenje ter občutek osamljenosti in zapuščenosti nekaterih je tako veliko, da se tudi samopoškodujejo. Ravno v času praznikov se število namernih samopoškodb zato tudi poveča.

Včasih je situacija res videti brezizhodna. Lahko se naberejo problemi, skrbi, depresivni občutki. Lahko smo žalostni, prizadeti, osamljeni, naveličani vsega in vseh. In ko začnemo o tem razmišljati, se tok misli usmeri predvsem na frekvence negativnosti. In slabi dogodki se samo še okrepijo. Takrat moramo potegniti črto. Zaradi sebe. In svojega počutja. Kajti vse slabo je znak, da moramo nekaj v življenju spremeniti. In začeti moramo najprej pri sebi.

Če imamo čas in možnosti, si na list papirja zapišimo skrbi. Lahko jih napišemo tudi v e-obliki. Pomembno je samo, da si jih zapišemo. Pri vsaki misli (ali dogodku), ki nas žalosti, skrbi, ali pa nas je prizadela, si vzemimo nekaj minut in o njej razmislimo. O vsaki posebej. Še najboljše je, če se o njej pogovorimo. Na glas. Sami s sabo. Čeprav je nekaterim ljubše, da si dogodke zavrtijo v mislih. Z zaprtimi očmi. Izbira načina je stvar posameznika.

O vsaki misli naredimo naslednje:

1. Skrb, žalost, misel ali dogodek, ki nas je prizadel, opišimo; kaj nas skrbi, kaj nas žalosti, kaj se je zgodilo. Opis naj bo čim bolj podroben. Če obnavljamo pretekle dogodke, jih poskušajmo opisati z vsemi detajli. Z besedami, ki so jih drugi uporabili, z vonjem, ki je bil prisoten, z glasbo, ki je igrala, z dotiki, ki so se zgodili. Lahko zapremo oči in si v mislih vizualiziramo slike dogajanja.

2. Skrb, žalost, misel ali dogodek, ki nas je prizadel, si predstavljajmo kot film. Film, ki ga pripovedujemo sami. Izberimo naslov za film, nato pa si dovoimo, da se nam ta film odvrti v mislih. Z začetkom in zaključkom. Po naši izbiri. Bolj kot si film živo predstavljamo, boljše je. Še boljše je, da dogajanje znova podoživljamo. Z vsemi čutili. Lahko tudi jočemo. Se smejemo. Kričimo. Karkoli. Pomembno je, da se uživimo. Še bolj pomembno pa je, da nadaljujemo z naslednjimi koraki ter da 2. točka ni zadnja v našem procesu.

3. Vsaj 10-krat na glas povejmo, kaj nas je prizadelo, kaj nas skrbi, kaj nas žalosti, zaradi česa trpimo. Tudi kriče. Ali v solzah. Pomembno je, da povemo na glas. S tem namreč poskrbimo za to, da “damo ven”. Četudi nas drugi ne slišijo, slišimo sami sebe. In to je bistveno.

4. Nekajkrat (vsaj 10 – krat) globoko, a počasi vdihnimo skozi nos ter izdhnimo skozi usta. Z zrakom najprej napolnimo trebuh, nato desno in levo stran, nato pa še prsni koš. Enako je pri izdihu. Najprej iztisnimo zrak iz trebuha, nato preostanek. Pri tem je priporočljivo, da ležimo na tleh, na hrbtu, z razširjenimi rokami in nogami. Pri vsakem izdihu si predstavljajmo, kako vse skrbi, žalost, misel ali dogodke, ki so nas prizadeli, z izdihom odplaknemo ven iz telesa. Predstavljajmo si, kako smo z vsakim izdihom lažji, ker smo se znebili bremena, ki nas teži.

5. Začnemo iskati pozitivne vidike. Po tem, ko smo z izdihi očistili misli, je čas, da vanje naselimo misli sreče, veselja, dobrega počutja in zadovoljstva. Takšne misli nam bodo namreč sčasoma prinesle prav take dogodke. Torej v vsaki slabi stvari, čeprav je to včasih res težko in se zdi skorajda nemogoče, poskusimo najti nekaj pozitivnega. Če v skrbi, žalosti, misli in dogodku, ki nas je prizadel, ne moremo najti pozitivnega, poiščimo pozitivne stvari v okolju, ki nas obdaja. Vsakdo ima v življenju vsaj nekaj pozitivnega. Samo videti moramo.

6. Nekajkrat (vsaj 10-krat) globko, a počasi vdihnimo in izdihnimo skozi nos. Pri vsakem vdihu si predstavljajmo, kako se polnimo s pozitivnimi mislimi. Istočasno si v mislih ustvarjajmo slike tistega, kar smo označili kot pozitivno. Slike si lahko ponovno zavrtimo kot film. Film, kjer se odvija veselje, smeh in dobra volja. Tudi tukaj je priporočljivo, da ležimo na tleh, na hrbtu, z razširjenimi rokami in nogami.

Nato počasi vstanemo. In počnemo poljubne reči. Še posebej se priporoča razvajanje. In veliko smeha. :)

vir neznan

Foto: istockphoto

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, samozdravljenje, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , ,


 

December 2009
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats