Dol in gor z užitki

18.12.2009

Začelo se je z muco. Tako lepo, mehko, črno. Ki je kar prosila po mojih dotikih.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Po krajšem cartanju sem odšla naprej. Z nostalgijo sem obujala spomine na dneve, ko sem se še smela kopati. Za trenutek sem dovolila otožnosti, da me prevzame. Nato pa jo zavila v topel objem veselja, ki me bo pozdravil.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Morje je bilo čudovito. In sonce, ki je govorilo, da je že nekaj čez opoldan, me je kar vabilo, da bi se ulegla na pomol in uživala v žarkih.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Še bolj pa me je mikalo, da bi v dišečo slano vodo namakala noge.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Vendar nisem. Neudobna oblačila so me opominjala, da je zunaj zima. Zato sem šla naprej. Najprej mimo gradbišča. Nato pa mimo hiš, za katere sem ugotavljala, ali so igrale vlogo v filmu Poletje v školjki.

Foto (c) Plujem

Mir in tišina sta me popolnoma prevzela. Ustavila sem se skoraj vsake 3 metre in posnela kar nekaj fotografij. Sploh obalno rastlinje je bilo zanimivo. Ponosno stoječi cvetovi so se bohotili po celotni brežini.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Pot me je vodila naprej. Najprej po ravnini. Mimo hiše in osamljenih čolničkov.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Nato pa navzgor. Kar so mi sicer odsvetovali, ker naj bi zame to sedaj bilo še prenaporno. A jih nisem poslušala. Zadnji čas je namreč, da poslušam samo sebe in svoje telo.

Uživala sem v vsakem koraku, ki sem ga naredila in se predajala mislim. Sploh ne vem od kje, so se mi prikradle ravno pohotne. In to o njemu (šele kasneje mi je bilo jasno, zakaj). Za hip sem postala in jih hotela odpraviti. Ker se mi je zdelo nesmiselno. A ni bilo uspeha. Zato sem se jim prepustila in jim dovolila, da se razbohotijo v zgodbo strasti.

Pot navzgor mi je tako krajšala želja po nabreklini, ki bi polnila moja usta. Pri cerkvi sem se ustavila in globoko zadihala. Ja. Precej sem brez kondicije. Ampak ni problema, to bomo vse nadomestili. Že v letu, ki prihaja. Prepričana sem v to. Samo pametno je treba pristopiti k izvedbi.

Nato sem šla naprej in poskusila misli zaposliti s tem, kako bi mi bilo lepo, če bi bila doma na Obali. In to na takšni točki, s katere bi imela razgled na morje. Njami.

Šla sem še mimo nekaj hiš in  ga zagledala. Skozi vejevje se je bohotil  na vrhu, nad morjem.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Tam sem že bila. V preteklosti. Ampak vedno z avtomobilom do polovice. Tokrat pa sem prišla peš. Od spodaj gor. Ponosna, da mi je uspelo in da se počutim odlično, sem se ozrla naokoli. V trenutku so se mi odvili spomini. Spomini na nočno strast, ki sem si jo s takratnim privoščila v predlanskem poletju. Poiskala sem tisti kotiček in ga tudi slikala. Tokrat je bil dan. In takoj mi je bilo jasno, zakaj me je takrat “nekaj” (pa ne tisto, kar morda mislite) žulilo v koleno oz. rito. :D

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Skoraj sem že hotela nazaj, ko me je prešinilo. Danes grem dol.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Ne glede na to, da je strmo. Moram videti od blizu. Do sedaj je vedno bila tema, pa sem zaradi varnosti rajši ostala zgoraj. Tokrat pa je dan. In čas je, da začnem. Tudi z aktivnostmi.

Za hip sem postala, preverila počutje in se podala po poti. Zaliv je bil prav vabeč.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Pot pa niti ne preveč strma. Ozka, a dobro prehodna.

Foto (c) Plujem

Spet sem se ustavljala vsakih nekaj metrov in fotografirala, kako se približujem.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

In končno sem prispela. Premalo je pridevnikov, s katerimi bi lahko opisala svoja občutja, ko sem stopila na sivo obarvan prod. Z eno besedo, neprecenljivo.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Sprehodila sem se do skal in do konca “ovinka”. Misli so se prepuščale sproščanju in valovi so me pomirjali. Odkrila sem tudi nekaj “kotičkov”, ki jih bo potrebno nekega dne preizkusiti. :D

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Ko je prišel še en fant, sem se podala nazaj. Na vrh.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Vmes sem se usedla na klopco. In uživala v razgledu.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Pot nazaj je bila polna emocij. Vesela sem bila, da mi je uspelo. Da mi je uspelo dol in gor. In to z užitki.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Današnji izlet mi je dal novih moči. In občutek, da je moj način (samo)zdravljenja pravi. :)

Jutri bom raziskovala druge koščke. Se že sedaj veselim. :)

  • Share/Bookmark

V kategoriji cukrčki, dnevnice, dopust, ko duša prede, križarjenja, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , , , , ,

 

21 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. flatus  |  18.12.2009 ob 20:15

    flatus

    Hja, po tem klancu, posejanem z granitnimi kockami, sem pa jaz 20 let gor in dol stopical, saj sem bil zaposlen v zavodu za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, ki se nahaja prav poleg cerkve, ki je omenjena v blogu. To so še zadnji mirni kotički primorskega dela Obale, no, poleti so malo bolj živi pa ne prehudo!!

  • 2. flatus  |  18.12.2009 ob 20:16

    flatus

    Sem pozabil dodati še dobrodošlico za bodoče obiske! ;)

  • 3. lordwales  |  18.12.2009 ob 20:34

    Si kar aktivna. Vidim da si bila v zalivu Svetega križa. Si prehodila tudi Mesečev zaliv. To je Strunjanski naravni rezervat – kake 3 km neokrnjene Slovenske klifnate objale.

    Reportaža Strunjanski rezervat je bila objavljena novembra 2007 v Primorski novicah – napisal pasem jo jaz osebno.

    Spet si na glavni strani http://www.siol.net

    Za razliko od tebe ne skrivam identitete ( zakaj pa naj bi jo ) Sem javna osebnost.

  • 4. Plujem  |  18.12.2009 ob 21:19

    Plujem

    flatus – sem vidla zavod za usposabljanje. Ampak so bile vse rolete zaprte. Je čez zimo zaprt? Hvala za dobrodošlico. O, da. V tiste konce bom pa sigurno še šla. Je čudovito. In verjamem, da je tudi otrokom tam maksimalno všeč. :)

  • 5. Plujem  |  18.12.2009 ob 21:24

    Plujem

    lordwales – da. Aktivna sem bila. Sem opazila, da sem na prvi strani, ja. Hvala za informacijo.

    Kar se pa tiče anonimnosti. To, da se nekdo predstavlja z imenom in priimkom (in stalnimi (samo)obvestili, kaj je že objavil) še ne pomeni, da so njegove besede kaj bolj resnične od tistega, ki piše pod psevdonimom.

  • 6. flatus  |  18.12.2009 ob 22:17

    flatus

    plujem-prav pred kratkim sem izvedel, sam sicer nisem več tam zaposlen, da je cerkev dobila nazaj v posest še to stavbo, pravzaprav samostanski del, na kateri si ti videla zaprte rolete. Za to stavbo pa se nahaja novejši, šolski del zavoda z učilnicami in telovadnico.

    Ti priporočam, da naslednjič pojdeš do tja pa boš imela z desne strani lep razgled na “notranji” del tega dela strunjanske doline, ki pa je res poln tišine in spokoja, videla boš na drugi strani tudi veliko belo stanovanjsko poslopje, to pa je hiša znane slovenske slikarke Plestenjakove, ki je tudi Janova mama. Pa srečno1

  • 7. Dajana  |  18.12.2009 ob 22:17

    OOOOOOOOOOOOO v prihodnjem času nameravam živeti nekje tam. ;)

  • 8. mayafaweks  |  18.12.2009 ob 22:55

    mayafaweks

    Waaaw vidim, da si se imela super, pa tudi slikce so lepe… Me je kar zamikalo, da bi tudi jaz šla na en tak sprehod… :D

  • 9. Plujem  |  18.12.2009 ob 23:23

    Plujem

    flatus – hvala za informacije. Bom naslednjič šla še tja. Tudi tebi vse najlepše.

  • 10. Plujem  |  18.12.2009 ob 23:24

    Plujem

    Dajana – O, ja. Res je tukaj fajn. Ti bo sigurno všeč.

  • 11. Plujem  |  18.12.2009 ob 23:26

    Plujem

    mayafaweks – imela sem se odlično. :) Fotič je pa tudi opravil svoje delo. :) Si moraš kdaj privoščiti, je res lepo. Pa sproščujoče. :)

  • 12. nocnimetulj  |  18.12.2009 ob 23:44

    nocnimetulj

    Ne morem verjeti…. imaš isto “obliko” bloga, kot jaz…in ker sem sedaj “padla” na tvoj blog…še ne vem nič o tebi, ampak tudi ti iščeš mir na meni tako ljubem morju…in maček, da ne pozabim na mačka… moj domači , nekoč pritepeni mačkon je, kot bi bil oče “tvojemu”

    Je vse skupaj goli slučaj… ali sem samo malo preveč dojemljiva za vse to, v tej situaciji, kot se sedaj nahajam…ne vem;-)

    Fotografije so , kot, da se sprehajam sama, pohvaljena…

    Ne vem, kaj je narobe s tvojim zdravjem, ampak ti želim vse dobro in vem, da se bom še vračala …

  • 13. Plujem  |  19.12.2009 ob 09:57

    Plujem

    nocnimetulj – sem opazila že pri tebi, da sva izbrali enako predlogo. :) Jaz menim, da naključij ni. Vse, kar pusti nek pečat, ima nek svoj namen, svojo informacijo. Zdravje…ga kličem, da pride z dopusta. :) Sem jaz tudi na dopustu, ampak je zdravje šlo na drugo potovanje. :) Šment. :) :D Šalo na stran. Hvala za lepe želje. Vse bo še dobro. Sem prepričana v to. Kar vrni se še. Tudi jaz se bom na tvojo stran. Vse najlepše ti želim.

  • 14. lordwales  |  19.12.2009 ob 20:39

    Popravek:

    To ni point, nihče ne govori o resničnosti, gre pa se za to, če s ena blogu predstaviš kot javna osebnost, kotiraš višje. Kaj pa imaš od skrivanaj za anonimnostjo.

    Glede na to, da je moj blog predvsem politično -družbeno – analitičen, skratka neke vrste politična satira, ne vidim smisla biti anonimen.

    In ne vem katerič:

    Jaz nikoli izven bloga nisem objavil niti črke. Vedno mi objavljajo uredniki in urednice. Zato pravilno: So objavili!

    Žal so samo obvestila nujna, ker te drugače še pes ne povoha.

  • 15. Plujem  |  19.12.2009 ob 20:48

    Plujem

    lordwales – blog pišem za svojo dušo, za užitek, za veselje. Svoje poslovne ambicije uresničujem drugje. Tisti, ki so pomembni, bodo že opazili, da pišem in kaj pišem.

    In ne rabiš se razburjati. Rajši počni kaj veselega. Navsezadnje je zunaj veseli december. In še na Obali je danes sneg. :)

  • 16. flatus  |  20.12.2009 ob 08:53

    flatus

    plujem, pozdravljena,

    vdim, da ti je morje pri srcu, toda vseeno bi ti priporočil obisk zaledja vseh treh obalnih občin, konkretno Šavrinov, t.j. šavrinskega hribovja, ki se razteza v zaledju vseh treh obalnih občin.

    Garantiram, da ti ne bo žal, kajti razgledi, kjer koli se ustaviš, na morje pa tudi v del hrvaške Istre so enkratni, imela bi kaj spraviti v tvoj foto aparat in kasneje v domači arhiv. Seveda je za to potreben prevoz, če imaš avto, ni problema, lahko pa tudi s kolesom, bolj priporočljivo, toda ne vse naenkrat pa tudi zdaj ni čas za to. Toliko za zdaj. LP

  • 17. Plujem  |  20.12.2009 ob 09:50

    Plujem

    Flatus – ja, rada mam morje. Kje se pa gre na te hribe?

  • 18. flatus  |  20.12.2009 ob 10:49

    flatus

    plujem,

    iz Kopra vodi glavna cesta, ki se razcepi za Trst, Ljubljano in hrvaško Istro, iz piranske smeri pa vodita obe glavni cesti v hrvaško Istro. VSE OSTALE CESTE, KAR JIH JE V VSEH TREH OBALNIH OBČINAH, NI PA JIH MALO, VODIJO V ŠAVRINSKO HRIBOVJE, razen ene lokalne koprske, ki vodi pod Kraški rob, ki je tudi zanimiv za obisk. Če se boš kdaj odločila za kaj takega pa ti bom lahko še bolj detajlno opisal stvari.

  • 19. Plujem  |  20.12.2009 ob 17:20

    Plujem

    Flatus – hvala za napotke. Nisem vedela. No. Verjetno bom kdaj tam okoli hodila. Tako da se bom priporočala za kakšne napotke. S kolesom verjetno ne, najverjetneje peš. :)

  • 20. slikca  |  22.12.2009 ob 10:23

    mmmm….lepe slikce…in na eni se prou lepo vidi kako veter piha – 10 points ;)

  • 21. Plujem  |  22.12.2009 ob 21:08

    Plujem

    slikca – hvala. :) Moraš it kdaj tja. Je res lepo. Za dušo. (Pa vznemerljiv sex. :D )

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

December 2009
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats