Arhiv dne 17.12.2009

Dan za uživancijo

10 komentarjev 17.12.2009 Plujem

Ko se je dopoldan prevešal v popoldan, sem si privoščila malo morja. Za lušte. Ustavila sem se na parkirišču in zrla v daljavo. Tako pomirjajoče je bilo. Sončno. Čeprav vetrovno.Ampak me ni motilo. Vzela sem si trenutek zase.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Na obzorju je plula ladja in misli so me odnesle. Globoki vdihi in izdihi so me pomirjali. Hkrati pa so mi misli spontano oblikovale želje.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Želje po ozdravitvi še najbolj. Ker potem bo vse lažje. Vse bo bolj enostavno. Tudi na drugih področjih. In dopoldan se je začelo dogajati. In se še bo. Ker je čas.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Uživam na Obali, ko ni gužve. Na tisti poti sem srečala le eno osebo. Sicer mi je družbo delalo morje s sivobelimi kamni, ki so krasili obalo. Še se bom vrnila tja.

(c) Plujem

Foto (c) Plujem

Je pomirjajoče. In čudovito.

  • Share/Bookmark

Kategorija: cukrčki, dnevnice, dopust, križarjenja, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , , , ,

Začela se je nakupovalna mrzlica

14 komentarjev 17.12.2009 Plujem

Prej sem šla v trgovino. Da bi kupila stvari, ki sem jih pozabila doma. Pridem tja. Nabito polno parkirišče. Komaj najdem luknjo in opazim, kako vsi hitijo. Najprej zavijem v drogerijo. Nabito polna. V večini žensk. Ki kupujejo vse sorte reči. Na hitro nagrabim najnujnejše in se postavim v vrsto. Plačam in grem. Proti ta’veliki. Da kupim še ostalo. Seveda na poti tja ugotovim, da sem (kljub listku, ki ga sploh nisem izvlekla iz torbe, ker me je gužva tako nervirala) v drogeriji pozabila nabaviti še eno stvarco, ampak nisem šla nazaj. Bom že naslednjič. Če ne prej, ko bom kupila Indigo.

V ta’veliki je bil pa večji kaos. Ko sem hotela vzeti “zadnjo” košaro, mi jo je ena odnesla ravno pred nosom. Sem se morala prav nasmejati. Kako je divjala. :) Košaro sem potem dobila pri eni izmed blagajn, ki so bile nabito polne. V večini so bile ženske. Glavne akterke. Pri nekaterih so bili zraven tudi moški. V večini naslonjeni na nakupovalni voziček in odsotni. Zdolgočaseni.

Veliko je bilo tistih, ki so imele že poln voziček. Najrazličnejših izdelkov. Moškim se v večini opira tudi nakupovanje špecerije. Zato so v večini ženske tiste, ki morajo po “robo” za v hladilnik.

Sem se prav zamislila. Na nek način se moški stalno pritožujejo, da je ženski šport nakupovanje, po drugi strani pa jih veliko pričakuje, da bodo ženske držale tudi ta vogal “hiše”. Da bodo one tiste, ki bodo prinesle domov prehrambene izdelke. Niso vsi takšni. Mnogi pa.

Občasno res opazim tudi moškega, ki nakupuje. Včasih, a redkeje, pa kakšen ((še)zaljubljen) par, ki v skupnem nakupovanju uživa. In je prav lepo videti, kako se skladno polnita voziček.

V večini pa je nakupovalna evforija na strani žensk. Čeprav. Tudi nekateri moški ne izostajajo. Sploh pri kitenju z različnimi dodatki. Tudi avtomobili.

Ženske se bolj zanimajo za cote in čevlje. Aja, pa nakit ne smem pozabiti. Ker ga skoraj ne nosim, nanj pozabim. Pa kozmetika. Na desetine dodatkov, da bi bile lepše, mlajše, pa še kakšne. Vse zaradi izgleda, verjetno.

Sedaj, ko je že sredina veselega decembra, so trgovine vse bolj polne. Vsi hitijo še po “zadnjih” nakupih, da bi imeli vse pripravljeno za praznike. Dolge vrste jasno pričajo o tem. Kljub letu, ki ga je zaznamovala recesija. Nestrpnost ljudi se veča. Vse več jih hiti. Z resnim obrazom. Med skrbmi pozabljajo na smeh.

Ki je bistven. Za dobro počutje. Tudi med nakupovanjem. Sploh, če so dolge vrste. :)

Foto: vir neznan

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

Bistvo biti ženska

9 komentarjev 17.12.2009 Plujem

Nikakor v ta sklop ne sodi (brezglavo) tekanje od trgovine do trgovine ter zabijanje časa pred ogledalom. Tudi stalno kokodakanje in pritoževanje čez vse in vsakogar ne. Niti čez materialne dobrine. Kaj šele čez lastnega izbranca. Ali otroke.

Tiste, ki to počnejo, bi morale najprej začeti pometati lastni prag. Pa ne mislim hišnega. Da ne bo pomot. Nekatere rade preveč direktno razumejo. Čeprav. Kakšni bi tudi poduka v smeri higiene ne škodila.(Pa s tem ne mislim, da bi morale  “pucati” edino ženske.)

Prav razumem, kaj nekateri moški prestajajo. Včeraj je pri večerji za sosednjo mizo sedel starejši par. Nimam navade prisluškovati, vendar tistih decibelov res nisem mogla preslišati. Ves čas se je razburjala. Nad njim.  On je seveda molčal. Z leti se je verjetno že navadil, da jo odklopi. Morebiti je razmišljal, kako bi rajši kot na dopustu bil s kolegi in ob šilčku domačega igral šah.  Ni veliko manjkalo, da bi se presedla. Vsakdo ima pri jedi rad mir. Vendar sta precej hitro končala. Predvsem ona. Ki je nekaj komentirala veliko ponudbo sladic. Nadevala si jih je na krožnik in na koncu dodala, da se je nažrla kot prasica. Nehote mi je povezava ušla tudi na njeno predhodno renčanje. Saj ne vem, kaj je bilo v ozadju. Pa niti ni pomembno. Umazanega perila se res ne pere pri jedi. Še manj pa v javnosti. Šmentana reč. Bi človek pričakoval, da leta prinesejo tudi modrost. Ampak v večini primerov se mi zdi ravno kontra.

Sem se potem kar zamislila. Koliko neki je takšnih žensk? Ki smisel vidijo v razburjanju. Ki svoje gonijo ne glede na okolico. Saj vem, da so tudi moški lahko takšni. Ampak (tudi) tokrat se gre o ženskah.

Predvsem o tistih, ki niso dojele bistva svojega poslanstva. No. Vsaj tistega, ki se meni zdi najpomembnejše.

Star rek pravi, da naj bi idealna ženska bila v kuhinji kuharica, na cesti dama, v postelji kurba, možu zvesta žena, otrokom pa ljubeča mama. Novodobni dodajajo še poslovno uspešnost.

Ženski multipraktik, bi lahko rekli. Z vidika komplimentov, seveda.

Marsikdo bo rekel, da je to že zguljen rek. Resda je mnogokrat uporabljen. Žal tudi kot vic. V resnici pa sporoča bistvo. Bistvo biti ženska. Prava ženska.

Da pa ženska sploh vse to lahko je, potrebuje najprej zdravo pamet in sposobnost razumevanja (sebe in drugih). Predvsem pa potrebuje (ob sebi) pravega moškega. Tistega, ki ji nudi ravno enake reči, čeprav v moški vlogi. Šele takrat vloga spola doseže pravi učinek.

vir neznan

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, ona-on, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

Kdaj je ženski orgazem dovolj dober?

19 komentarjev 17.12.2009 Plujem

Sedim v tišini. Naslonjena na rob postelje in napol pokrita z belo odejo. Odštevam ure do belega dneva, ko bom videla morje. Vmes pa razmišljam. O orgazmih. Ženskih orgazmih.

Predvsem o tem, kdaj je orgazem “dovolj dober”. Zadnjič so me namreč opomnili, da se je potrebno za boljši užitek naučiti zadrž(ev)ati orgazem. Da več orgazmov v nekaj minutah kvari kvaliteto. Pa se nisem strinjala (v celoti). Res je, da nekatere teorije učijo zadrževanje. Ker naj bi to bilo stimulativno. Delno se s tem tudi strinjam. Sploh, če je v obliki erotične igrice. Zadrževanje ob divjem rajcanju lahko pripelje do zelo intenzivnih občutij.

Kljub vsemu pa se mi multiorgazmičnost zdi dar. Ki se ga ne sme (stalno) kvariti z zadrž(ev)anjem. Sploh, ker mnoge ženske ne zmorejo doživeti niti enega. Razlogov za to je seveda več. Vsi pa se začnejo in končajo v glavi (ženske).

Tudi multiorgazmični. Ki se lahko vrstijo kot po tekočem traku. Lahko pa so tudi počasnejši. Vse je odvisno od rajca. Od naslade. Pa seveda od želje. In potrebe. Čeprav pri stalno mokrih mucah je potreba ponavadi stalno prisotna. Pa tudi orgazmi. Vsaj v neki obliki.

Ena izmed teh je orgazem na suho. Ki ga ženska doživi med ustnim zadovoljevanjem partnerja. Brez dotikanja muce, seveda. Zgolj z mešanjem z rito. Zgodi se zaradi vzburjenosti in uživanja ob obdelovanju njegovega trdega ponosa. Pa tudi zaradi pohote, ki se pretaka (med njima).

Spet druga oblika so mokri orgazmi. O tistih sem enkrat že pisala. Tokrat jih zato samo omenjam. Ker so pomembni. Intenzivni. Še posebej tisti z močnejšimi izlivi. Količina je običajno v sorazmerju s potrebo. In vzburjenostjo.

In potem so tukaj še tisti, ki se zgodijo sčasoma. Po precejšnjem vzburjenju. Najprej je potrebna (dolga) predigra. Potem penetracija. Včasih tudi istočasna prstna stimulacija. Nekateri zagovarjajo, da so ti orgazmi močnejši. Ampak se ne strinjam. Če je potreba prava, je intenzivno in divje tudi tistim, ki orgazem doživijo po nekaj “ubodih”.  Saj veste. Vse je v glavi. Čeprav pri moških dostikrat omenjajo spodnjo. Ampak to je le prispodobno.

Bistveno je, da poznamo sebe in svoje odzive.  Da smo zadovoljni s tem, kar nam je mati narava namenila. Sploh pa, da se zmoremo sprostiti (in sprejeti). Še posebej, če orgazmi niso pogosti. Takrat je pomembna praksa. Čim več naj je bo. Če pa so številčni (multiorgazmični), potem pa čim več užitkov. S takšnimi ali drugačnimi oblikami. Predvsem pa z eksperimentiranjem. Brez ustaljene rutine.

Tudi pri orgazmih. Kdaj so dovolj dobri, lahko pove vsak(a) zase. Mnenja večine so verjetno deljena. Nekateri zagovarjajo multiorgazmičnost, drugi pa skoncentriranost v enega. Razlogi obeh se verjetno skrivajo v (osebnem) poznavaju določene oblike.

Čeprav se mi zdi, da je bolj kot to, kateri (ženski orgazmi) so boljši, bistveno to, da sploh so. :)

Kaj menite?

vir: preachermadness.net

  • Share/Bookmark

Kategorija: sex, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,


 

December 2009
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats