Govedina, kaki in internet

16.12.2009

Začelo se je. Ujela sem repek in odpravila tudi ostalo. Skuštrana in utrujena sem se odpeljala. Glasba, ki je igrala, me je kar odnašala. Nekam daleč. Tja. V tišino in mir. Tudi izsiljevanje in neveščo šofiranje nekaterih me nista zdramila.

Končno sem prispela. Zaradi poledenelega cestišča sem rabila nekoliko dlje kot običajno. Parkirala sem pred vhodom in se podala v recepcijo. Po nekaj minutah končno pride zadolžena in mi preda ključ. No, kartico. So posodobljeni. :) Da so mi dali lepšo sobo, mi pove. S pogledom na morje. Brez doplačila. Pa do interneta lahko dostopam. Proti plačilu, seveda. Prijazno mi razloži še ostala “pravila” in mi zaželi prijetno bivanje.

Na poti do dvigala sem razmišljala, da ima loža vonj po bolnišnici. Vsaj zdelo se mi je tako; tisti moment. Odpre se dvigalo in v njem zagledam štiri ljudi v belih plaščih. Kako so bili posrečeni. :D Ker sem malo oklevala z vstopom, mi eden reče: Kar naprej, saj se bomo stlačili. :) Na poti navzgor so potem razpravljali, kako bi se lahko noter peljalo 8 ljudi. Ter da so standardi najverjetneje za otroke. :) Nisem komentirala. Samo nasmehnila sem se. Bila sem preutrujena.

Pogledam sobo. To sem se sedaj že naučila. Najprej prečekirati. Potem vlačiti prtljago gor. :) :D

In bila mi je noro všeč. Dovolj velika. Z dvojno posteljo. S čudovitimi svetlimi stenami in zeleno-rumeno-modrimi zavesami. Na steni je oranžno zelena slika, ki prostor dodatno oživlja. Ampak to sem opazila naknadno. Najprej sem stekla na balkon. Ki je že skoraj pol terase. Na njem je miza z dvema stoloma. Pa pogled na morje. Ki sem ga videla samo v odsevu. Bila je namreč že tema, ko sem prispela.

Sledilo je troganje prtljage. Z leti (preveč robe) sem se naučila, da oblačila preštejem. Toliko dni kot bom, toliko majic, nogavic, perila itd.. Seveda še vedno z malo rezerve. :D Imela sem pa še celo torbo knjig. Ki bi jih rada prebrala. Za sproščanje.  :) Če bo sonček, tudi zunaj.

Po razpakiranju sem si privoščila tuš. In ugotovila, da sem poleg sticka doma pozabila tudi kapo. Jutri bo torej sledilo nujno zlo; nakupovanje. No, ja. Si bom privoščila še ogled malce oddaljenega mesta. Če bom že ravno z avtomobilom na terenu. :)

Oprala sem si laske in se razvajala z Indigo. Pospravila sem sobo in ubogala želodček, ki je zahteval večerjo.

Med potjo do restavracije so mi povedali, da jim je ravno malo prej crknil internet. Da je prej ves čas delal. :) Kako prikladno, sem si mislila. Ravno tako, kot v prejšnjem hotelu, kjer sem bila zadnjič na dopustu. Očitno je, da moram odklopiti. Ampak meni se je blogalo (z vprašanji o odvisnosti se zaenkrat še ne ukvarjam :)   ). :) Zato sem se priključila s telefonom. Je pravzaprav še ceneje. :) Malo manj stabilno, ampak sprejemljivo. :D

Smeje sem odšla do restavracije in razmišljala, kaj neki bodo imeli na meniju. Obljubljali so namreč zdravo hrano, polno vitaminov. In nekaj vrst jedi bi celo lahko tako označila.

Začela sem s solato. Pusta govedina, z malo jajci in čebulo, me je navdušila. Okusna in slastna. Mljask! Sledilo je okušanje še nekaterih drugih jedi, zaključilo pa se je s kakijem. Trdim. Vsaj tako mi je povedal natakar. Za kaki, da ne bo pomot. :) Da naj bi bili dve vrsti, je rekel. Nisem vedela. Pri nas na celini imamo samo enega, takšnega mehkega, presladkega in mokastega. Ta tukaj pa je bil odličen. Njami.

Že vidim, da me bo Obala znova prevzela. Vedno me. In vsakič potem razmišljam, da bi se preselila. :)

Čeprav sem imela že prej trenutek, v katerem sem se znašla v občutku slabe vesti, da bi pravzaprav lahko spala in počivala tudi doma. Le z določenimi prilagoditvami. K sreči sem se potem “streznila”. :) Prijalo mi bo, da bom tukaj. Zdravo je zamenjati okolje, mi je rekel kolega. In strinjam se. Se že veselim jutrišnjega dne. :) Upam, da bo sonček. :)

Da bom lahko pohajkovala. In fotografirala. Čeprav moram še prej nastaviti fotoaparat. Ga še vedno nekaj “heca”. Zato tudi še ni nobenih fotk zraven zapisa.

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, dopust, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , ,

 

5 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Truba  |  16.12.2009 ob 23:33

    Če te fotič heca pa hecne fotke delaj :) . Ziher jih bo veliko izpadlo v redu .

  • 2. kastiljo  |  16.12.2009 ob 23:33

    kastiljo

    Lepo, da si si vzela čas za sprostitev. Sploh po kakšnem napornem delu, to res paše. Uživaj pa potem, ko usposobiš fotoaparat, res prilepi kakšno slikco ;)

  • 3. tam nekje,...  |  16.12.2009 ob 23:33

    :D Berem, berem, berem, in z vsakim prebranim odstavkom se mi je delal večji nasmeh na obrazu. Sem padel čist noter, le kako ne, ko je pa tako živo napisano :D

    In ne imeti slabe vesti, ta oddih je zate in samo zate, za tvoje telo in dušo.Zasluženo!

    Maksimalno uživaj in se razvajaj. Pa veliko sončka ti želim :D

  • 4. Don Marko M  |  17.12.2009 ob 00:10

    :lol: se mi je kar zdelo, da si že zgasnila na položaj brez snega….ker, če mi zapiše, da obiščeš (tudi) moj blog preko Mobitela, potem že nisi v na standardni lokaciji…..pa si sigurna, da si samo kapo pozabila ?…kaj pa kopalke, petke, dekolteje zgoraj in spodaj, i tako dalje ? :) …..če boš katerega domačina obdelala bom pa itak vedel, ker bo hodil bolj narazen…. :)

  • 5. Plujem  |  17.12.2009 ob 01:51

    Plujem

    Truba – sem prej probala, pa ni nobena ratala. Same meglene. :D No. Sej je več razlag. Fotič pač sam, al zarad vremena, al pa že js vidim megleno. :D

    Kastiljo – slikce bodo – bova imela jutri s fotičem pobližnje prijeme. :D Če ne se bom pa naredila “francoza” in šla vprašat v kakšno trgovino, kjer prodajajo fotiče. :D

    tam nekje,… – hvala :D . Sej zdej mi je že kul. Sem slabo vest že odgnala. :D Zdej že odštevam. Da bo dan. Da bom vidla morje. :D

    Marko – opa, kako si me lociral :D . Pozabla sem več stvari :S ; sem si napisala list(ek), da ga bom jutri vzela s sabo v trgovino. Preveč sem hitela s tem pobegom. :) Je pa tuki res bolj toplo. Čeprav sem prej prišla sem tako premražena, da mi kar ni pasalo it ven. Sem se mogla najprej pogret. Sama, seveda. :D Kopalke mam, ampak kopanja ne bo – zdravstveni razlogi. Petke sem pustila doma. Zdej je čas za relax. Dekolte nosim s sabo, tako da ga ne morem nikjer pustit. :P Spodaj pa .. je tudi že urejeno. Hehe. :D Za domačine pa ni skrbi. Nisem v fazi lova :D . Pa tudi nič robe ni bilo videti. :P

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

December 2009
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats