Je branje blogov voajerstvo?

10.12.2009

Če smo blogerji (vsaj delno) ekshibicionisti različnih oblik, se mi pojavlja vprašanje, kako lahko označimo tiste, ki naše zapise berejo. Tiste, ki jih berejo, in podajajo komentarje. Kot tudi tiste, ki (različne) bloge redno berejo, a nikoli ne komentirajo.

Blogi namreč ponujajo vse. In vsakomur, ki ga zanima. Ampak zakaj jih zanima? Zakaj berejo? Razloge lahko iščemo v radovednosti, poistovetenju in tudi zadovoljitvi nekih potreb. Vprašanje je kakšnih. Komunikacijskih? Seksualnih? Ali tudi Voajerskih?

Voajerizem ima v osnovi negativni prizvok, ravno tako kot ekshibicionizem. Če govorimo o patološkem, seveda. Novejše, novodobne oblike pa se spreminjajo. Tudi z načini izvedbe. Daljnogledi so izgubili svoj pomen. Stvari so sedaj dostopne tudi z domačega naslonjača. In to čisto od blizu. Tudi tiste seksualne narave. Pa ni važno na kakšen način. Ali s prebiranjem časopisa, revij, gledanjem televizije, ali branjem blogov. Potreba po tem, da se srečujejo z vse več intimnimi podrobnostmi življenja drugih, je prisotna pri vse več ljudeh. To se jasno kaže tudi v medijih. Ki ponujajo vse več možnosti takšnega opazovanja. Če ne drugače, že s tem, ko imamo vse več resničnostnih oddaj, ki omogočajo legalno vojerstvo vsem, ki imajo TV. Tistim, ki so pripravljeni odšteti še nekaj fičnikov, pa celo 24 urno gledanje (npr. Big Brother). Vprašanje je, zakaj ljudje gledajo. Zakaj je v vse več državah sveta vse bolj prisotna evforija spremljanja teh oddaj? Je to posledica pomanjkanja zanimivosti v lastnem življenju? Ali zgolj potreba po pridobivanju materiala za klepetanje, ali še bolje opravljanje? Je tudi to voajerizem?

Navsezadnje smo snemani skoraj vsepovsod. V imenu videonadzora, seveda. Četudi to zaobsega garderobne kabine, WC-je, hotelske sobe, solarij kabine in še kakšne prostore. Je tudi to voajerizem? V osnovi (kljub grobemu kršenju človekovih pravic) verjetno že ne. Ko se pa različni pregledovalci teh posnetkov slinijo nad posnetki, ali ko varnostniki v trgovinah namesto izdelkov s kamero “nadzorujejo” globoke dekolteje, potem je vprašanje voajerstva vsekakor na mestu.

Enako je tudi v spletu. S prihodom cenovno ugodnih spletnih kamer se je “opazovanje” “opazovanja želenih” še povečalo. Na svoj račun so prišli tako erotični ekshibicionisti, kot tisti, ki to z veseljem spremljajo. Razvile so se pa tudi druge oblike. Pravzaprav so se samo prenesle. Iz tiskanih oblik v virtualne. Z dodano vrednostjo, seveda. V časopisju in revijah so običajno zapisi opazenega. V spletu  (še posebej v blog zapisih) pa se najdejo tudi prvoosebne izpovedi prizadetih, veselih, žalostnih, srečnih, pohotnih, potešenih, jeznih, razočaranih, sproščenih in še kakšnih ljudi.  In ravno s temi se ljudje najpogosteje identificirajo. Pri “njih” se najdejo. Zato jih spremljajo. Tudi dlje časa. Včasih tudi iz erotičnih vzgibov. V večini pa zaradi radovednosti. Poistovetenja.  Nekateri pa tudi zaradi komunikacijskih vzgibov. Dobre debate. Hecanja. Ali izmenjave mnenj.

Kljub vsemu bi v grobem lahko rekli, da je voajerizem po malem prisoten pri vseh, ki z zanimanjem spremljajo življenje drugih.

Kaj menite o tem? Se vam zdi branje blogov voajerizem?

Pa tudi.

Zakaj vi berete zapise drugih?

  • Share/Bookmark

V kategoriji bloganje, dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , , ,

 

7 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Dajana  |  10.12.2009 ob 14:38

    Dajana

    Je. Seveda. Saj smo v času interneta in ravno zdaj, ko to pišem je na Siolu članek o tem, da so La Toyi ukradli dildo. Koga za boga pa to zanima? In zakaj mora Siol promovirat take stvari? A so ljudje res tako podebiljeni, da bodo klikali na TAKO novico? Ja, nekaj ljudi že, ne pa vsi! ……………….. Odkar se je zgodil internet, se dogajajo v mojem življenju naslednje stvari: namesto, da bi pisala knjigo pišem blog. Nekje pri tebi sem že razložila zakaj, pa bom še enkrat: 1. Če pišeš knjigo, moraš biti usmerjen na samo eno tematiko. Saj, če pišeš knjigo, bi rad tudi, da bi jo kdo prebral, ane, zato mora imeti začetek, sredino in konec. Knjiga je končna, zato, ker je tiskana. Blog pa je neskončen, ker je na netu in je odprt 24 ur na dan! ;) Na blogu pa lahko pišeš 10 postov na dan o desetih stvareh, ki so se ti zgodile v enem dnevu – še vedno je to tvoje življenje. 2. Ravno se selim iz dajane.si na kato si, danes je 13.dan, kar obstaja naš novi blog kata.si. Na dajani.si sem imela 1200 postov, tukaj pa imam samo 400 postov. Kam je izginilo tri četrt postov? Niso več aktualni, niso več dobri, niso več zanimivi, niso več “in”. Na blogu objaviš enkrat, mogoče preberejo še enkrat, največ dvakrat in potem je… zastarelo. 3. No, slikce pa niso zastarele. Najbrž slikce bolj pašejo v vojerstvo…

    lp

  • 2. Jan  |  10.12.2009 ob 15:59

    itak! Še posebej so voajerji (z “a”, ane) tisti, ki nek blog redno spremljajo, pa se nikoli ne oglasijo, še posebej, če gre za osebnoizpovedne bloge. Tako opažam pri sebi (pa ni ravno zelo izpovedna vsebina) kakih 100 različnih obiskovalcev dnevno, s komentarji pa se jih v zadnjem letu ni oglasilo več kot 50 vse skupaj. Kdo so torej tisti preostali skriti bralci? In kakšne motive imajo? Še posebej bi bili zanimivi motivi tistih, ki nekega blogerja poznajo v RL, hkrati pa spremljajo blog, ne da bi mu v RL to povedali. J PS: Pa še ena razlika od knjige: knjigo mora nekdo založiti. In če je vsebina borna, je ne bo nihče hotel. Na blog pa lahko daš karkoli. Nič ne stane.

  • 3. Plujem  |  10.12.2009 ob 17:09

    Plujem

    Dajana – blog zapisi so lahko krajši, ja. Odsevajo lahko tudi življenje nekoga. Sicer pa je zanimivo videti celotno “odraščanje” tudi skozi blog zapise. :) Slikice pa so itak za vedno tukaj. :) Pa še najbolj zgovorne so.

    Jan – hvala za opomnik pravilnega zapisa. Šment, ne vem, kako mi je to lahko ušlo, pa sem sicer kar precej pismena. Sem že popravila v zapisu. :) Kar se pa tiče tistih, ki te poznajo v RL, prikrito pa berejo tudi blog, je vprašanje o motivih res na mestu. Za moj blog vedo le redki. Mi je ljubše tako. Lahko sproščeno pišem. Čeprav sem tudi že pomislila, da bi bilo najbolje, da ne bi vedel nihče. :)

  • 4. Dajana  |  10.12.2009 ob 17:47

    Dajana

    Jaz vem, da moj blog berejo moji bivši. Pa to mi je fajn, ker na tak način pač komuniciram z njimi. Če bi pa že kdo rad kaj povedal, pa naj pove. In fajn mi je, da ne komentirajo! Po pravici rečeno, komentarjev ne maram. Komentarji povzročijo odvisnost v tem, da moraš odgovarjati nanje. ;)

  • 5. Don Marko M  |  11.12.2009 ob 13:31

    tisti, ki pri branju bloga ne pustijo komentarja, so zagotovo voajerji….ker se to dogaja tudi najboljšim, se tudi meni…..moj blog, med ostalimi, redno berejo tudi na Interiori of police Slovenije….le da še nisem zaključil ali to počnejo voajersko ali po službeni dolžnosti…. :)

  • 6. Plujem  |  11.12.2009 ob 15:36

    Plujem

    Marko – se stirnjam. :) Je pa zanimivo, kako malo vas je komentiralo ta zapis :) . A da te mal čekirajo? :) Nekateri verjetno tut zarad obojga. Zarad “đusosti”, drugi pa…kaj vem, zakaj. Meni se tam ne zdi nič spornega. Hm.

  • 7. Plujem  |  11.12.2009 ob 15:38

    Plujem

    Dajana – meni pa so komentarji všeč. Lahko se razvije kakšna dobra debata, če so dobri komentatorji. :) Kar se tiče bivših, pa kakšen morda ve, ampak me ne moti. Na začetku me morda je, ker je eden izmed njih mel neke brez vezne komentarje (beri: žaljive). Pač se je mogel “spucat”. Zdej pa me ne moti nič več. Pišem zato, ker mi paše. :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

December 2009
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats