Mokra, s hitrim pulzom

9.12.2009

Najprej je bila vožnja. Z avtomobilom. Ki je čez nekaj kilometrov crknil. Zato sem hotela na vlak. Pa tudi ni šlo. Mi je ušel. Nato sem se odločila, da ne grem v Ljubljano. Da bom pač doma. Pa so me opomnili, da imam nujno delo tam. Zato sem od nekje nekoga naprosila, da me odpelje. A vse, kar je naredil, me je peljal proti domu.

Čez čas sem ugotovila, da jih poznam. Bili so moji prijatelji, ki so me širokega nasmeha peljali čez dve “bojišči”.

Pri eni gostilni je oče z ugrabljenim otrokom grozil celotni vasi. A ga niso jemali resno. Zato smo se tudi mi kar odpeljali mimo. Prav od blizu sem videla naperjeno pištolo in videla prestrašenega otroka. Vendar policistov ni bilo.

Čez kakšen kilometer je bilo drugo bojišče. Tam se je dogajalo. Streli so padali od vseh strani. Zato smo se ustavili in z vzratno vožnjo ubežali. Vendar ne daleč. Kajti tudi na drugem bojišču se je začelo dogajati. Razočarani oče je zaradi dokazila, da misli resno, pobil nekaj vaščanov.

Bili smo vmes. Ujeti. Zato sem s pritajenim glasom klicala na policijo. Oglasila se je ženska in namesto podatkov o dogajanju, zahtevala moje osebne podatke. Kje sem doma in kje se nahajamo. Ker jih nisem želela podati, se je ujezila. Tudi meni je dvignila pritisk.

Medtem je šofer poskušal ubežati po drugi poti. Spet smo se vračali proti drugemu bojišču in jasno videli, kako razjarjen moški strelja. A se mi je zdelo, da je še nekaj v ozadju. In takrat sem jo zagledala. Žensko, ki se je z mano (kot policistka) pogovarjala po telefonu. Tudi ona je videla mene, zato sem prekinila in šoferju rekla, da naj oddivja drugam.

Na prvem bojišču je bilo že veliko mrtvih. Vedeli smo, da se bo pokol nadaljeval. Vaščani pa so delovali kot zombiji. Z nekimi narejenimi nasmeški na obrazu. Bilo je še bolj naporno, še posebej, ker se moji starši niso oglasili na telefon.

Zato smo ponovno obrnili in se odločili, da bomo s sklonjenimi glavami odpeljali mimo bojišča 2. Proti mojemu domu, da preverim pri domačih.

A tam je bilo že vsega fertik. Vsaj kazalo je tako. Tudi ženska, ki se je izdajala za policistko, je izginila.

Šli smo proti domu. Oni z avtomobilom. Jaz pa sem izstopila. In opazila, da so nam prestavili cesto. To spoznanje je bilo preveliko. In čudno. Tako čudno.

Takrat sem se zbudila. Mokra. Prepotena. Z divjim pulzom. Uf.

(c) derekthespacedog

  • Share/Bookmark

V kategoriji sanje, tisto moje novo Tagi: ,

 

17 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. mayafaweks  |  9.12.2009 ob 22:08

    mayafaweks

    Hmm.. stavim, da si uživala… Misliš, da je to posledica lovljenja repka?? :P

  • 2. Plujem  |  9.12.2009 ob 22:11

    Plujem

    Uf. Nisem. Take sanje me izmučijo. Da. Res je. Ker ga še vedno lovim. In to prav divje :S.

  • 3. mayafaweks  |  9.12.2009 ob 22:14

    mayafaweks

    Upam, da ga boš kmalu ujela in začela sladko spati :D

  • 4. Plujem  |  9.12.2009 ob 22:17

    Plujem

    Moram. Hvala ti. :D

  • 5. Tadej  |  9.12.2009 ob 22:27

    Tadej

    no, če ne bi bilo zakona, bi verjetno situacija v Sloveniji izgledala takšna :)

  • 6. Plujem  |  9.12.2009 ob 22:31

    Plujem

    Tadej – najverjetneje res. Ljudje nimajo meja. Zato so zakoni vse strožji.

  • 7. tam nekje,...  |  9.12.2009 ob 23:23

    Huh, z vsako prebrano vrstico, mi je postajalo bolj mraz. A sem se oddahnil, ker so bile ”le” sanje. Verjamem, da si pod velikom pritiskom, ampak zdaj ne smeš odnehat.Plujem, veš, da zmoreš, in kmalu bo ves trud poplačan. Ne se dat :)

  • 8. Plujem  |  10.12.2009 ob 00:07

    Plujem

    :D :D Sanje so bile, ja. :D Sej ne bom odnehala. :) Čeprav se na trenutke poigravam s to pregrešno mislijo. hehe. :D

  • 9. Jan  |  10.12.2009 ob 00:22

    o, mičkeno spominja na moro… sem mel nekajkrat kaj podobnega in res prav v času, ko sem bil pod pritiskom tudi čez dan. Še dobro, da te je prestavljena cesta tako zelo zmotila, da si se zbudila… :wink: J

  • 10. Plujem  |  10.12.2009 ob 00:27

    Plujem

    Jan – ja. Res me je zmotilo. Bilo je tako grozljivo. Ker je namesto običajne ceste bila mini potka; pot pa je potekala nekje drugje. Brrr. :D Kaj si pa ti sanjal?

  • 11. Tomaž  |  10.12.2009 ob 06:58

    Če bi več seksala ne bi imela časa sanjat take bedne sanje.

  • 12. Plujem  |  10.12.2009 ob 09:06

    Plujem

    Tomaž – se strinjam, seksa res ni nikoli preveč. :)

  • 13. Jan  |  10.12.2009 ob 10:15

    evo, iz predzgodovine: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=janalumnus&e_id=54748 Ampak ne preveč izčrpno Žal pa večino sanj nemudoma med zbujanjem pozabim. :( J

  • 14. Plujem  |  10.12.2009 ob 12:21

    Plujem

    Jan – zanimive sanje. :) Mnogi pišejo o tem, da imajo sanje nek pomen. Najpogosteje so pa verjetno le odsev našega počutja. Predvsem tistega, kar se dogaja globoko v nas.

  • 15. Jan  |  10.12.2009 ob 15:45

    ja, saj v tem smislu so tudi moderne sanjske knjige zanimiva kombinacija starinskih vraž in Freudovsko-Jungovske interpretacije sanj. Gotovo izvirajo iz nas samih, iz naših strahov, frustracij… samo da se te predelajo na nerazumljiv in včasih prav očarljiv način. ;) J

  • 16. Don Marko M  |  11.12.2009 ob 13:24

    ob takšnih sanjah je očigledno, da boš še doooooooolgo živela….ritem je važen, ritem…. :)

  • 17. Plujem  |  11.12.2009 ob 15:33

    Plujem

    Marko – če pa to pomeni to, pa sploh super. :) Ritem pa itak. :) Smučarji so včasih dobro peli “včasih s….m hit, včasih pa počas”. :D :P

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

December 2009
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats