Poljubček za tvojo misel

30.11.2009

Kot smrkljici se mi je misel, da bi vsaj za en dan slišala misli svoje simpatije, zdela divje privlačna. Večkrat sem se zalotila, kako sem si ustvarjala scenarije, “kaj neki se mu dogaja tam notri”.  Seveda pri tem nisem niti pomislila, da bi mi zaradi misli vseh ljudi možgane verjetno razneslo. :) In da v tistem šundru njegovih pravzaprav sploh ne bi slišala, četudi bi stala zraven njega.  :)

Pravzaprav me to takrat ni zanimalo. Zadostovalo mi je že, da sem imela o čem fantazirati. Sedaj se mi  dogaja, da fantazijske želje obvezno pospremi misel o realnosti izvedbe.  :D Znak zorenja, verjetno. Bi rekli romantiki. Po domače se to seveda navezuje na staranje. :D

S pomočjo vseh izkušenj, ki sem jih pridobila, sedaj ponovno razmišljam o temah, za katere sem bila prepričana, da sem jih že razmislila. A sedaj se z njimi ukvarjam drugače. Bolj realno. Jih intelektualiziram. Jih gledam od daleč. No. Vsaj trudim se. Predvsem tam, kjer sem kakorkoli osebno vpletena.

Včasih sem se ure in ure (če gledamo letno povprečje :) ) ukvarjala s tem, kaj se mojemu (za katerega sem bila takrat prepričana, da je pač “the one” :) ) dogaja v glavi. Saj na nek način je res bil the one, ampak the one mojih misli tistega obdobja. :D   In želja po branju njegovih misli je bila seveda povezana z željo vedeti, kaj si misli o meni. :)

Sedaj vem, da za to vedenje ne rabim čarobne paličice. Rabim le odpreti usta (ali napisati) ter vprašati. Direktno. Brez ovinkov. Seveda prijazno. Ampak to ljudje redko naredimo. Sploh, ko smo čustveno vpleteni. Ker se bojimo. Bojimo zavrnitve. Sploh če se je zadnja zgodila nedolgo nazaj. Zato besede zavijamo v ovojni papir in na njih pripenjamo mašnice. Pa ne iz hinavščine. Niti ne zaradi zavajanja. Temveč zaradi samozaščite. Samozaščite našega ega. Ki nas prizadet potem še dodatno obda z obzidjem. Lahko tudi z bodečo mrežo. Ali morskimi psi, ki plavajo okoli celine. Pretiravam?

Ne vem če. S strahom pred ponovnim prepuščanjem toku se sreča skoraj vsak. Vsaj enkrat v življenju. Nekateri tudi večkrat. In vsako dodatno razočaranje nas še dodatno prestraši.

In kako priti ven? Kako se začeti prepuščati?

Najboljša varianta bi bila – zaplavati. Kar direktno. Brez strahu. Tudi slabe izkušnje prinesejo dobre reči. Samo videti jih moramo znati.

Vzporedno pa se učiti tudi veščin komunikacije. Ki v prvi stopnji obsegajo samozavest, samozadostnost in spravo samega s sabo. Nato pa veščine komunikacije z drugimi. Ki naj temeljijo predvsem na iskrenosti. Pa direktnosti. Brez igre in pretvarjanja. Resnicoljubno.

In ko se začne odvijati igra strasti, je bistveno primerno ukrepanje. Namesto stalnega vztrajanja pri iskanju odgovora na vprašanje, “kaj si misli o meni”, je bolj priporočen direkten, a malce skrivnosten pristop. Takšen, ki rajca. Hkrati pa je zadostno odkrit.

S tem bomo bolj uspešni. In “penny for your thought” bo dobil drugačen prizvok. Še posebej, če bomo namesto pennyja delili poljubčke. Ljubljeni osebi seveda. :)

  • Share/Bookmark

V kategoriji cukrčki, dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , ,

 

5 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. mayafaweks  |  30.11.2009 ob 18:54

    mayafaweks

    A… to željo pa poznam… tudi sama večkrat prosim dobro vilo naj mi podari ta dar… pa kar noče :D

  • 2. Don Marko M  |  30.11.2009 ob 19:54

    ne reče se staranje, ampak izkušenost…. :) sicer pa….pusti srcu, namesto glavi, da samostojno deluje in tudi glavi bo vse jasno….poljubčkom pa tudi….

  • 3. Plujem  |  30.11.2009 ob 21:23

    Plujem

    Mayafaweks: prav je, da ne moremo brati misli. Imamo pa druge možnosti. Če druga ne, branje obrazne mimike. Vedenja. Še bolj pomembno pa, da znamo uvideti dejanja. :D

  • 4. Plujem  |  30.11.2009 ob 21:25

    Plujem

    Marko: Da. Izkušenost. Se lepše sliši. :) Ja. Srce vedno vidi prave reči. Samo prisluhnit moramo znati. Poljubčke pa samo sprejeti. Če so od prave osebe. :)

  • 5. tam nekje,...  |  30.11.2009 ob 23:04

    Ne, ne pretiravaš in zato je vse čista resnica.Včasih pri sebi iščemo vse tiste napačne razloge, da nečesa nebi naredili, namesto, da bi naredili, kar nam srce govori. Go with the flow :D

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

November 2009
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats