Arhiv dne 27.11.2009

Feminizem, šovinizem, ali drug izraz za nestrpnost?

11 komentarjev 27.11.2009 Plujem

Boj žensk za enakopravnost je predstavljal pomemben korak pri odpravljanju neenakosti in razlik med spoloma. Predvsem na odločitvenih področjih. Pa tudi poklicno. Da ne govorimo o odpravljanju družbene neenakosti. In tudi o pravici voliti. Ponekod ta boj še vedno poteka. Ponekod se niti še ni pričel. In vprašanje je, kdaj (če sploh) se bo. V osnovi je ta boj hvalevreden. Če zaobsega osnovne človeške pravice. Ko pa prestopi meje, lahko govorimo že o pretiravanju. Tudi o fanatičnosti. Bistveno vprašanje namreč je, kje je meja (zdravega) feminizma. In kje se začne hvalevredni ločevati od fanatičnega. Je to pri neomajnem vztrajanju na načelih, ki zagovarjajo popolno enakopravnost med spoloma; na vseh področjih in vsepovsod? Tudi pri težjih fizičnih opravilih?

Iz česa ta želja po popolni enakosti izhaja? Se ob tem zanemarjata prazgodovinski vlogi moškega in ženske? Pa s tem ne mislim na podrejeno/nadrejeno vlogo, temveč na delitev dela za preživetje skupnosti. Moški so opravljali težja dela, ker naj bi njihova telesa bila fizično bolj sposobna. Ženske pa so skrbele za gospodinjska opravila in vzgojo otrok. S prihodom novodobnosti se je ta meja zabrisala. Zaradi načina življenja, še bolj pa zaradi spremembe vrednot. Predvsem tistih, ki so povezane z materialnimi dobrinami. Zaradi golega preživetja, nekatere pa tudi zaradi želje po materialno bolj ugodnem življenju, so se ženske začele zaposlovati. Najprej na manj priznanih delovnih mestih. Sčasoma tudi na odmevnejših in vodilnih položajih. In prav je tako. Vendar za kakšno ceno?

(Nematerialne) vrednote se nekje izgubljajo. Pri obeh spolih. Posledice so še najbolj vidne na zanamcih. Vzgoja je odločilna, seveda. In privzgajanje poštenosti, iskrenosti, zanesljivosti, tolerantnosti, spoštovanja, sprejemljivosti drugačnosti, potrpežljivosti, primernega sočutja, in še marsikaj bi lahko naštela.

Veliko razlogov lahko iščemo predvsem v družbi kot celoti. Predvsem pri (komercialnih) medijih, ki s svojim dramatiziranjem dostikrat spodbujajo negativne misli. Pa tudi nesprejemljivost. Predvsem, ko poročajo o nasilnih dejanjih. In tako smo samo še korak stran od nestrpnosti, za katero se lahko skriva marsikaj. Tudi feminizem in šovinizem. Za prvega sem že zapisala. In ponavljam; ko cilj predstavlja odpravljanje razlik med spoloma na področju osnovnih človekovih pravic, je vsekakor vreden vsega spoštovanja. Če (ko) prestopi mejo sprejemljivosti, lahko govorimo o fanatičnosti. Enako pa je pri šovinizmu.

Moški, ki so prepričani, da so superiorni ženskam, so pravzaprav na poti inferiornosti lastne omejenosti. Pa ne govorim o podrejenih/nadrejenih vlogah v situacijah, ki hierarhijo zahtevajo, temveč o prepričanosti, da so ženske pač manj vredna bitja. Ki so v njihovi službi življenja. Delovno in tudi seksualno. Razlogov, zakaj nekateri tako mislijo, je mnogo. In se razlikujejo. Od posameznika do posameznika. Enako kot pri fanatičnih feministkah, ki lahko vidijo obrnjeno sliko. Se pravi sebe v superiornem položaju nad moškim. To sta dve skrajnosti. Seveda obstajajo še prilagojene oblike. Ženske, ki so prepričane, da so boljše od vseh ostalih žensk. Pa moški, ki se dvigujejo nad vso moško populacijo. Ampak tukaj je v ospredju egocentričnost. Ki je poleg fanatičnega feminizma in šovinizma tudi podmnožica nestrpnosti. Nestrpnosti do ostalih. Do žensk, do moških in/ali do drugačnih. Ampak, če je to narejeno v imenu zagovarjanja pravic, četudi abstraktnih, je to v večini družbeno sprejemljivo. Četudi za ceno pravic ostalih. Na žalost.

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,


 

November 2009
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats