Dopustniške prigode :)

22.11.2009

Začelo se je že s sobo. Ob telefonski rezervaciji so mi zagotovili lično sobo, z dovolj svetlobe in z dostopom do interneta. Ko pa sem sobo odklenila, me je čakalo pravo presenečenje. Soba je bila velika kakšnih 6,5 m2. Temna. Sicer čista, a v njej je bil neznosen smrad po kislem. Kar nisem si predstavljala relaksacije naslednjih nekaj dni v takšni sobi. Zato sem odšla nazaj. Na poti navzdol sem skoraj ostala v dvigalu, ker se vrata niso hotela odpreti. Po nekaj poskusih so se le vdala in se odprla. Odšla sem v glavni hotel in prosila za drugo sobo. A so bile vse zasedne. Vsaj tako so mi rekli. (Najprej.) Razen v tisti stavbi bi lahko dobila drugo sobo. Prav, sem rekla, prosim, pokažite mi druge variante.  In me pospremijo tja. No. Eden me je. Ta mlajši. Prijazen, a bolj sramežljive sorte. Med potjo sem se najprej opravičila za nevšečnosti, nato pa dodala, da ne priporočam dvigala, ker sem že skoraj noter ostala. Nejeverno me je pogledal in vseeno pritisnil gumb od dvigala. Prav, sem si mislila, jaz imam čas. :) Pot navzgor je potekala nemoteno. Tudi vrata so se takoj odprla. Sobi, ki mi ju je pokazal, sta bili sicer lepi, sploh tista ta velika. Ampak še vedno tisti smrad. Po kislem. Neznosno. Prav res. Na vprašanje, od česa je tak vonj, ni vedel odgovoriti. Ko sem ugotovila, da pod “dostop do  interneta” v tisti stavbi spada  “šuišuišui” priklop, sem vljudno zaprosila za sobo v hotelu, ki ima brezžično povezavo. Na poti navzdol mi je rekel, da se bo potrudil, da dobim sobo drugje. Zahvalim se. Sodeloval pa je tudi lift, ki je po vnovičnem poskusu le odprl vrata in naju spustil ven. In res so mi dali drugo sobo. V drugem hotelu. Večjo. Udobno. Svetlo. Dišečo.

Zahvalila sem se in začela z dopustom. Po prvem razvajanju je sledila večerja. In od takrat naprej so se prigode začele kar vrstiti. :) Najprej pri večerji. Natakar je bil več kot očitno navdušen, da ima med gosti (končno) mlado deklino, zato me je ob strežbi pokaral, zakaj ne sedim na drugi strani sobe, kjer bi me lahko gledal. Kljub temu, da sem opazila, da so njegovi pogledi daljši od primernega, sem njegov kompliment postregla z besedami: Joj, gospod, sej ne bom hrane v žepe tlačila, da bi me morali gledati. :) Bil je zaprepaden, in mi takoj hitel razlagati, da ni tako mislil. Pa ga pogledam in nasmejano rečem: “Da. Vem, kaj ste mislili.”. Je bil kar šokiran. Ah. Moški.

Čeprav, hrana je bila okusna. Ravno prav slana, ne premastna. Dobra in moje brbončice so bile nadvušene. Tudi izbire je bilo precej.

Po večerji je sledilo tuširanje, kjer sem ugotovila, da močno spuščata tuš kad in umivalnik. A se nisem sekirala. Počepnila sem in vodo (ki je bila skoraj čez celo kopalnico) z roko usmerila v sredinski odtok, ostalo pa popivnala z brisačami. Naj dodam, da je ravno tisti dan crknil internet, tako da dostopa tudi v tem popolnoma prenovljenem hotelu nisem imela. :D A sem to vzela kot znak, da res izprežem. Tudi od mašinerije, ne samo od ljudi. Zato sem si prižgala dišeče svečke in uživala. V tišini. In sama s seboj.

Naslednji dan sem po zajtrku ugotovila, da bodo v sobi še nekaj montirali, zato sem šla ven. Na sprehod. Na sonček. Kar pa me je precej utrudilo. Naslednje razvajanje je tako zaradi slabega počutja odpadlo. In družbo mi je cel popoldan delala topla postelja.

Naslednje jutro sem malo dlje poležala, zato da bi lahko šla na predvideno terapijo. Kakšnih 40 minut pred začetkom sem vstala in šla pod tuš. Ravno ko sem si namilila telo in našamponirala lase, je zmanjkalo tople vode. Ampak ne tako, da bi tekla hladna. Temveč tako, da so iz pipe kapljale le kapljice vode. Najprej sem kar obstala. Nato pa z nasmehom lovila kapljice, da sem se oprala. Verjetno je škoda dodati, da je bilo takoj po tistem, ko sem posušila laske, tople vode več kot dovolj. :) Kasneje sem izvedela, da so slučajno predrli cev za vodo in da nekaj časa naš hotel ni imel tople vode. :)

Za piko na i zadnji dan po zajtrku nisem mogla več v sobo. Skrivila in razmagnetila se je kartica. Ko sem šla na recepcijo prosit za pomoč, je receptor kartico pogledal, jo obrnil, in vprašal, če je bila blizu mobitela.  Povedala sem mu, da sem ves čas kartico varno hranila v žepu torbice in ne zraven mobitela. (To, da se mi je v preteklosti skrivilo že nekaj kreditnih/plačilnih kartic rajši nisem dodala :D ) Po tem tudi ni več spraševal, temveč mi je dal drugo kartico.

Z nasmehom na obrazu sem odšla v sobo, da spakiram. Razmišljala sem o vseh prigodah, ki so se mi zgodile. O takšnih in drugačnih. O veselih in manj veselih. In kar  je najpomembnejše, vse so se mi zdele prisrčne. Zaradi njih je moj oddih dobil nianse zanimivosti in nepozabnosti.

Sploh ko razmišljam o vseh vodnih razvajanjih, ki sem si jih privoščila. Ali pa o tretmajih. Predvsem pa o korakih, ki sem jih naredila v njihovem parku. Parku, ki s svojimi jesenskimi barvami pomirja. Ter z raznolikimi mostički in zeleno belimi klopcami spodbuja dobro počutje. :D

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

Še bom šla tja. :)

  • Share/Bookmark

V kategoriji dnevnice, dopust, tisto moje novo, življenje Tagi: , ,

 

14 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Špelca  |  22.11.2009 ob 17:16

    to pa je dopust z začimbami :)

  • 2. Plujem  |  22.11.2009 ob 17:20

    Plujem

    Ja. Prav res. :) Nekatere so bile kar malo spicy :D .

  • 3. lordwales  |  22.11.2009 ob 18:56

    Predvidevam, lahko pas etudi motim, danisi bila v Slovenskem hotelu na dopustu? Tipične katastrofalne počitnice, ker pa zadnjih 5 let zahajam v družinsko stanovanje ( vikend ) teh težav niti slučajno nimam.

    Bom pa z veseljem šel v kakšen dober hotel v Sloveniji ali v tujini ko bom v dvoje. Trenutno sem v enoje. Kersem moški, me ne daje tik- tak biološka ura, temveč zamujem rok za oddajo teksta za rubriko v časopisu, kjer sodelujem že 2 leti in pol.

    Brez interneta sem neverjetnih 6 dni, če odštejem tiste pol ure v ticu. Bilo je uzput…………………….

    Uspela sta mi 2 dnevna pohoda, na nobenemu manj kot 15 km prehojenih.

    Športanje je najboljša obramba proti ptičji gripi. In ko sem se vrnil iz poceni dopusta me je čakalo veliko koristne pošte. in ena zelo koristna. Žal mi nobena ni pisala. Se je pa oglasil stari kolega stilsko spreobrnjen.

    Kaj češ -kriza blizu srednjih 40 let………………

  • 4. mayafaweks  |  22.11.2009 ob 22:04

    mayafaweks

    Zanimive prigode ni kaj :D

  • 5. noah  |  22.11.2009 ob 22:12

    noah

    Če si vse te tegobe prenesla s tako dobro voljo pomeni,da si iz pravega testa :lol:

  • 6. Plujem  |  22.11.2009 ob 23:08

    Plujem

    Lordwales – bila sem v naši slovenski; niso bile katastrofalne. Precej so me nasmejale in sporočilo vsej pripetljajev je bilo več kot jasno. :) Čestitam za prehojeno. Vsekakor je to (poleg preventive za gripo) dobro tudi za dušo. Če je to še poceni (zaradi nastanitne) še toliko bolje. Vendar je tudi v solo fajn iti v hotel; v slovenski ali tuji. Ni važno. Važno je, da zmoremo iti sami in se razvajati. Sicer pa…vsakemu tako, kot mu paše. A rabiš idejo za članek? :) Mogoče pa ti je kakšna pisala, samo nisi pravilno razumel. :) Včasih imamo ljudje kaj pred nosom, pa ne vidimo. Zavijanje v celibat je v določenem obdobju lahko osvobodilno, čistilno, sčasoma pa je fajn dovoliti nekomu, da nam pride bližje. :)

  • 7. Plujem  |  22.11.2009 ob 23:09

    Plujem

    mayafaweks – Ja, res je bilo zanimivo. :)

  • 8. Plujem  |  22.11.2009 ob 23:11

    Plujem

    noah – zorim, ja. :) Da, pravo testo sigurno- za pravega peka :D .

  • 9. Don Marko M  |  23.11.2009 ob 17:34

    eh,sama si si kriva….če bi tistega natakarja gledala primerno dolgo, kot on tebe, potem bi imela drugo, dišečo sobo in čisto svojo postrežbo….pa še ključ kartica se ne bi skrivila….kaj drugega pa možno…. :)

  • 10. Plujem  |  23.11.2009 ob 23:12

    Plujem

    Marko, pa sej sem imela dišečo sobo. Sej sem napisala. :) Postrežbe pa res ne. Šmentana reč, da nisem prej vprašala za nasvet. :)

  • 11. Tam nekje,...  |  23.11.2009 ob 23:33

    Polno lepih trenutkov in zdravilo za dušo. Lepo :)

  • 12. Plujem  |  24.11.2009 ob 00:18

    Plujem

    Da. Je bilo. :)

  • 13. lordwales  |  24.11.2009 ob 16:01

    Žal mi po dopustu še nobena ni pisala. Ker pa je od dopusta le nekaj dni upanje še ostaja!

    Tista z kenlarjem je dobra. Ko sem bil v Topolšici, so rekli samo: Izvolio!

    Idejo za članek oziroma aforizme sem dobil, objavil pa je pred nekaj tedni poslano.

    In nenazadnje:

    Z zadnjim stavkom s ezelo strinjam.

    Ker drugače se bivših nabere toliko, da jih lahko povabiš na družabno srečanje. Priložnost zamujena ne verne se nobena. Nima pa smisla biti neučakan in enstrpen. In ni za hiteti. Lepo počasi se najdlje pride!

  • 14. Plujem  |  24.11.2009 ob 20:11

    Plujem

    Lordwales: z bivšim si mislil verjetno kraje, kamor ne bi več šel? Če zamudimo neko priložnost, se pač ponudi nova. Običajno boljša. Počasi pa se daleč pride, da, drži. Čeprav js včasih hočem mal prehitevat. :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

November 2009
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats