Arhiv dne 21.11.2009

Furam solo

13 komentarjev 21.11.2009 Plujem

Leta in leta sem odlašala. Zdelo se mi je nesprejemljivo. Na trenutke kar grozljivo. Sploh, ko sem se zares podala v razmišljanje. Zato sem iskala možnosti, da mi tega ne bi bilo treba narediti. A dogovori z različnimi so večkrat padli v vodo. Ne glede na spol. Stalno so se našli izgovori, ali pa so dogodki poskrbeli, da ni prišlo do realizacije. In tako je preteklo precej časa od mojega zadnjega oddiha. Precej časa od takrat, ko sem dala možgane na off in pozabila na vse sekirancije, ki si jih dnevno povzročam. In precej časa od takrat, ko sem se nečesa res veselila. V zadnjem obdobju se je namreč dogajalo, da se večina stvari, ki sem si jih želela, ni uresničila. In še vedno se. Če je povezano z drugimi ljudmi. Ker kar nikogar ni, ki bi me res razumel. Ki bi res vedel, kdaj nastaviti ramo.

Zato sem potegnila črto.

Dovolj mi je bilo vseh nategovanj in nekih praznih obljub.

Ne rabim drugih. Rabim le sebe. Človek navsezadnje slej ko prej ostane sam.

Zato sem se končno odločila. Osvobodila sem se vseh preteklih držanj in vseh preteklih sekirancij.

Odločila sem se, da si bom privoščila užitke. Da bom šla v oazo razvajanj in da bo to odvisno le od mene. Samo od mene.

In veselje je bilo nepopisno. Dnevno pričakovanje dneva odhoda je v meni zbujalo energijo, ki je kar kipela. :) Ob zajtrku (pa tudi ob večerih) sem prelistavala katalog s ponudbo in izbirala, kaj vse si bom privoščila. In s čim vse se bom razvajala.

Sama. Brez slabega občutka in strahu, kako mi bo. Kako mi bo sami med mnogimi ljudmi. Brez strahu, kako me bodo drugi gledali.

Že takoj po prihodu sem ugotovila, da je to, da greš sam, naravnost čudovito. Od nikogar nisi odvisen. Delaš, kar ti paše. Takrat, ko ti paše. In tam, kjer ti paše.

Spiš lahko skoraj cel dan, pa ti nihče ne najeda, da moraš vstat, ker bi rad/a počel/a to in to.

To je tisto pravo razvajanje.

Nekaj sem zaradi slabega počutja morala izpustiti. Ostalo pa je šlo po načrtu. Tudi danes. Dišeča voda je v soju sveč razvajala moje telo. Tudi laske. Koža je gladka, še mehkejša, obraz pa pomlajen. Čudovito.

Seveda pa se nekaterim (tukaj) zdi nesprejemljivo, da greš sam. Vsaj tako sem ocenila. Predvsem eno gospo. Ki ne more mimo tega, da me pri obedih ne bi buljila. Joj. Gospa. :) Dajte rajši uživati na oddihu. :) Včeraj je pri kosilu premerila vsak moj gib. Hehe. Me je prav zabavalo, koliko je imela opraviti z mano. Če bi se mi dalo, bi ji zaklicala: Da, gospa, furam solo. Ker mi tako paše. :) Ampak ji nisem. Sem na dopustu in se predajam lepim mislim.:)

In ene najlepših so te, da sem tukaj, ker mi tako paše. Ker se počutim srečno. In samozadostno.

Pa to ni samotolažba. Če je kdo na to pomislil. So se ljudje (tokrat) javili, da gredo zraven. Prav zanimivo, kako jih je vse zanimalo; kam grem, kaj bom počela, zakaj grem sama in podobno. Predvsem pa so vztrajali (nekateri), da bi jih vzela zraven. A nisem želela. Odločila sem se, da grem tokrat sama. Zanimivo, kako pravilo, da je nedosegljivo zanimivo, velja tudi v takšnih situacijah.

Kakorkoli. Verjetno bi vsakdo (še posebej tisti, ki ste v paru) moral vsake toliko to narediti. Iti nekam sam. Vsaj za tri noči. Pa ni važno kam. Nekam, kjer se počuti dobro. Nekam, kjer bi bil lahko sam. Sam s sabo. Da se malce osvobodi. Da se malce spuca. Predvsem pa, da se sprosti. In razvaja. Sam sebe. S svojimi mislimi. In s svojimi gibi.

Foto (c) Plujem

Foto (c) Plujem

  • Share/Bookmark

Kategorija: dnevnice, dopust, ko duša prede, skriti zakladi, tisto moje novo, življenje Tagi: , , , ,


 

November 2009
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats