Blogerska kriza

1.11.2009

Pa se mi je zgodila. Moja prva blogerska kriza. Že nekaj dni se mi lušta pisat. In imam tudi polno idej za naslove. Napišem nekaj uvodnih stavkov; morda jih sestavim celo 10, nato pa tema. Kar ustavi se mi. Iščem besede, iščem smiselne povezave, pa nič. Nekaj časa čakam, če bo kaj bolje, nato zapis shranim in se odstranim od računalnika. Ni šment, da čez nekaj minut dobim novo odlično idejo za zapis. Grem spet za računalnik, začnem, napišem nekaj vrstic, pa spet tema.

Ker se je to ponavljalo, sem za 1 dan opustila razmišljanje o pisanju in bloganju. Toliko, da bi se nabral material za pisanje. In res se je. Že včeraj sem dobila novo idejo. Ampak nisem šla takoj pisat. Sem hotela biti malo taktična. :) In pustiti, da ideja zori preko noči. Zato sem začela tipkati danes, takoj po tem, ko sem vstala; še pred zajtrkom. Začela sem udarno. Napisala 3 vrstice. In nato…končala. Ni šlo več. Jej. Ponovno sem shranila med osnutke (kot da jih bom kdaj dokončala; jih je namreč že 30  :) ) in šla čekirat pošto. Vmes pa razmišljala, kaj se mi dogaja. In zakaj ne zmorem napisati nekaj več vrstic. Saj ne, da ne bi imela kaj povedati, niti ni, da ne bi bila dovolj pismena. Pa tudi idej je ogromno. Ampak misli mi kar skačejo. Iz ene teme na drugo.

Začela sem razmišljati o tem. In ugotovila, da je ta blogerska kriza pravzaprav posledica mojega počutja. V zadnjih dneh me obremenjuje to, da del lastne “veleumne” teorije, ki sem jo zapisala o samozdravljenju, še nisem začela udejanjati v praksi. Kar nisem imela dovolj motivacije za to. Morda je razlog v zadnjem tednu, ki je bil službeno precej naporen (čeprav so to verjetno le izgovori). Imela sem terensko delo, ki je na začetku obsegalo vlaganje precejšnega kupa energije v motiviranje tistih, s katerimi sem delala. In to mi je še precej dobro uspelo. Ko pa se gre za samomotivacijo; tam pa kar nekako vse zbledi. Tudi tehnike umirjanja mi v zadnjih nekaj dneh niso več pomagale. Sredi noči sem vstajala in pohajkovala po stanovanju. Zaradi nemirnega spanca. To je seveda znak, da se znotraj nekaj dogaja in da je tisto potrebno spucat. Podzavest se kaže ponoči, oz. takrat, ko spimo. Pa tudi sanje so dovolj jasni pokazatelj. Vse je kričalo: daj punca, ukreni nekaj; čas je za akcijo.

Pa sem šla ležat na lesena tla; to me (je) ponavadi pomiri(lo) in umiri(lo). Tokrat pa ni delovalo; nisem imela obstanka, da bi ležala tam pri miru. Tudi tehnike samosproščanja niso delovale. Ves čas sem imela povečan pulz in občutek, da moram nekaj početi, hkrati pa sem bila ves čas zaspana. Misli so mi begale in nisem jih mogla umiriti. Skakale so od mojih želja do mojih najbolj skritih problemov. Tam nekje vmes pa blodile od ideje do ideje, o čem naj pišem na blogu.

Včeraj popoldan je bilo to še posebej izrazito. Po tem, ko sem na tipke prijatelju vrgla svoje najbolj skrite težave in traume, ki sem jih nekam potlačila, nisem več zdržala. Prisilno sem se ulegla na kavč in se poskusila umiriti. In delno mi je celo uspelo. Zaspala sem. In telo mi je bilo hvaležno. Koža na obrazu je kar zasijala. Postala je (in tudi danes je še) skoraj popolnoma gladka.

Po negi (depilaciji in pilingu) je še dodatno zacvetela. Takrat sem ugotovila, da je očitno nujno potrebno dvoje. Prvič, da jasno povem, napišem in sprostim napetosti, ki jih nosim s sabo; predvsem tiste, za katere vem, da so, pa jih nekam tlačim. Drugič pa, da se razvajam. Pustimo malenkosti, da tistim, ki jih motiviram v okviru svojega dela, ves čas govorim, kako je pomembno, da se zadostno sproščajo in počnejo reči, ki jih veselijo. Če bi poslušala lastne napotke drugim, bi si verjetno prihranila veliko neugodnih počutij. Pa ne, da so ti napotki tako odlični ter oh in sploh, ker so “moji”, temveč so realni in osnova za srečno življenje; pravzaprav jih vsi poznamo, ampak jih sami pri sebi in zase dostikrat pozabimo izvajati. Kako je s tem, da je drugim lažje talati nasvete, pa tko vemo, kako to gre.

Kakorkoli. Včeraj sem nato končno zadela žebelj na glavico. Najprej s tem, da sem dala ven svoje največje bolečine in strahove, nato s sproščanjem, nato s prijetnim klepetom, nato pa z branjem dobre knjige pred spanjem. Celo noč nisem vstala in sem spala kot bebica. :)

Blogerska kriza se je s prvim jutranjim poskusom vseeno nadaljevala. Razlog je bil verjetno v tem,da nisem začela opisovati tistega, kar občutim.

Ko sem sprejela, da imamo tudi tisti, ki pišemo blog zapise, lahko svojo krizo (tako kot jo imajo pisatelji, glasbeniki in ostali umetniki) in da je najbolje pisati o tem, kar sem mi dogaja v glavi, se mi je očitno odprlo. In, kot kaže, krize ni več, saj sem napisala sem precej več kot 10 stavkov. Juuupiii. :) :D

  • Share/Bookmark

V kategoriji bloganje, tisto moje novo, življenje

 

13 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. mayafaweks  |  1.11.2009 ob 14:14

    mayafaweks

    Mene je pa že skrbelo, kaj se ti je zgodilo, da cel teden ni bilo nove objave.. Me veseli da ni hujšega in je use minilo :D Glede tistih osnutkov pa.. se bo že odprlo.. in bo nastala ena suuper objava (kot vedno) =) :wink:

  • 2. Plujem  |  1.11.2009 ob 22:28

    Plujem

    Hvala za podporo. :) Saj idej je kar nekaj, samo prstki niso ubogali, da bi oblikovali zanimive stavke. :)

  • 3. mayafaweks  |  2.11.2009 ob 20:47

    mayafaweks

    Hehe :) Včasih moraš pustiti prstkom da migajo po svoje. Ne da bi razmišljala o tem..

  • 4. Plujem  |  2.11.2009 ob 23:50

    Plujem

    Ja, takrat rata najboljše. :)

  • 5. Bostjan  |  4.11.2009 ob 10:42

    Bostjan

    Se zgodi ne, če ne gre pa ne gre, bo pa kdaj drugič :)

  • 6. drmagnum  |  4.11.2009 ob 19:33

    drmagnum

    Pomembno je, da te nič ne priganja. Ponavadi, pa vse pride samo po sebi. Deli tvojih začetih misli, bodo skozi čas osnova za tvoj nov zapis. Vse dobro.

  • 7. Plujem  |  4.11.2009 ob 21:05

    Plujem

    Boštjan, sej kasneje je res šlo. :)

    drmagnum; hvala za lepe želje; počasi se mi že odpira :) .

  • 8. Bostjan  |  4.11.2009 ob 22:54

    Bostjan

    Sem opazil ja :D To se pravi da bo kmal čist odprto, jupii :)

  • 9. Don Marko M  |  5.11.2009 ob 11:02

    ma, jaz imam, po tej tvoji verziji, krizo pisanja od kar vem zase….od včeraj torej…..stavek ali par njih imam tako zapisanih po številnih lističih na, v urejen kaosu, mizi….pa še kje bi se našli zapisani izhodiščni stavki…..in potem pač vlečem liste kot na lotu in zaključim uvod….. pa kaj toliko jez-ov gradiš….pusti reki naj steče po svoji poti in se prepusti plovbi…..saj nisi losos….

  • 10. Dajana  |  5.11.2009 ob 11:11

    Blog pišem od 1.5.06 vsak dan (zadnje čase imam 5 objav na dan), a le takrat, ko nimam interneta. Od letošnjega julija do srede septembra nisem imela interneta in… moj blog je “delal” naprej, ker imam soblogerke na blogu – pa tudi, če ne bi nobena nič več objavljala, se mi v bistvu na blogu ni poznalo, meni pa je zelo pomagala ta pavza in predvsem spoznanje, da se “nič” ne zgodi, če te nekaj časa ni, mogoče te pač nekaj ljudi pogreša… a saj spet prideš! ;) Bila sem odvisna od interneta, odvisna od mobitela, odvisna od drugega človeka… Učimo se vsak dan in vsak dan vse bolj napredujemo. ;)

  • 11. Dajana  |  5.11.2009 ob 11:14

    Jao, že spet sem prehitro oddala. Prvi stavek: Blog pišem od 1.05.06 vsak dan (zadnje čase imam 5 objav na dan), a pavzo imam samo takrat, ko nimam interneta. ;)

    Pozabila dodati: Pavzo si je treba vzeti, ker se ne smemo priganjati, tako kot pravi drmagnum. Pisati moramo z veseljem,ne takrat, ko nam je muka, če ne, ni vredno našega truda! ;)

  • 12. Plujem  |  5.11.2009 ob 15:33

    Plujem

    Marko, včasih kar hočem bit; losos :) ; se mi zdi. Še bolj pa uporabljam vesla in hočem prefilmat reko, ki teče. Čeprav se je v resnici ne da. Niti prehiteti. Glede pisanja pa je pri meni tko, se usedem, sklofam, ko mam navdih. Je pa res vse povezano. Danes že od jutra ustvarjam neki za službo, pa sem na enem jezu, se če izrazim po tvoje.

  • 13. Plujem  |  5.11.2009 ob 15:36

    Plujem

    Dajana. Ja, odvisnosti so v zadnjem času precej prisotne. Morda zaradi potrebe po nečem, kar izgubljamo z nekvaliteto življenja. Hvala za nasvet. Sproščeno naprej je verjetno najboljše, kar je možno.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

November 2009
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats