Moja filozofija življenja

22.10.2009

Strezni te, ko se zaveš, kako vse fizične in druge težave, ki jih imamo, izvirajo iz energij, ki so v nas in nas obdajajo. Pa naj bodo te energije naše osebne, od naših sorodnikov, prijateljev, partnerja ali ostalih, ki nas obdajajo. Ko se neke misli, besede ali dejanja zgodijo, to občutimo vsi, ki smo v to vpleteni. Najmočnejši vpliv imajo misli. Manifestirajo se na najglobjih ravneh. S seboj nosimo tudi vzorce staršev in ostalih prednikov. In tudi ti so lahko škodljivi za nas in za naše fizično in duševno zdravje. Zato je pomembno, da se začnemo zavedati sil, ki jih ne vidimo. Da gradimo na sebi in duhovno rastemo. S pravilnim pristopom, ki odpravlja vzroke težav na fizični ravni, lahko preprečimo prenos negativnih energij v naslednja življenja in celo v življenja naših potomcev. In to se mi zdi pomembno. Na tem moram graditi.

V zadnjih mesecih so se mi odprle nove dimenzije dojemanja življenja. Dogaja se mi hitro prepoznavanje negativnih vzorcev in tudi rešitve s pomiritvijo pridejo kar same od sebe. V vseh dogodkih sicer še ne. Se je pa začelo dogajati, da se v primerih, ki me obremenjujejo, usedem in se vprašam, kaj je sploh tisto, kar me sekira. Nato se običajno uležem na tla in pustim mislim, da se zbistrijo. Najprej dovolim negativnim, da izzvenijo, nato pa pozitivne povabim, da se naselijo ter mi umirijo um in dušo.

Občutek pomirjenosti je blaženo stanje. Trenutki, ko sem se včasih počutila kot tempirana bomba čustev in misli, postajajo redkejši. Redkeje se tudi zalotim, da začnem razmišljati destruktivno. Na trenutke se počutim ujeta v občutek ljubezni in sočutje do vseh živih bitij.

Vsakodnevno ugotavljam nove vzroke, ki so odgovorni za moje bolezni zadnjih nekaj let. In tudi zanikanje tega, kar sem, je nedvomno močno pripomoglo k povečanju težav. Danes vem, da je bolezen znak, ki nam ga življenje da, ker gremo v napačno smer. Saj ni bilo tako, da ne bi bila takšna, kot sem, do soljudi, bilo je tako, da nisem sama sebe sprejela takšno, kot sem. In kaj sem? Preprosto, a hkrati zahtevno bitje, ki z veliko mero sočutja in občutenja druge ljudi zaznava na poseben način. Sedaj vem, da takšna sem in da moram na tem graditi.

Hkrati vem, da sestavljanje mozaika iz dnevih ugotovitev vodi na pot mojega zdravja. Našla sem nekaj načinov, kako se pomiriti. Hkrati pa sem se naučila, o čem lahko posameznim ljudem pripovedujem. To je pomembna ugotovitev. Vsakdo mora namreč svoje lekcije sam osvojiti. Le tako pridobljene so tiste prave. S pravim pomenom.

Misli namreč hitro oddivjajo. Včasih so precej neukrotljiva sila, ki tava po svoje. Tudi na sosedova polja zaidejo. Če je sosedovo polje zdravo in jim ponuja mir, potem jim lahko dovolimo, da za kratek čas tam postanejo. Sicer jih moramo sramežljivo držati zase in jim ne smemo dovoliti, da tavajo in iščejo odgovore tam, kjer jih ni. Moramo jih obvladati ravno prav. To je toliko, da smo še navihano spontani, a hkrati odgovorni in zanesljivi. Balansiranje teh protislovij je tisto, kar daje življenju barvne nianse.

A ko najdemo polje z rodovitno zemljo, zdravimi plodovi in toplim, mirnim ozračjem, se lahko tam tudi naselimo. To seveda le, če smo zaželeni. Vprašanje je, kako vemo, na katerem polju smo. Odgovore naj bi iskali v sebi in v svojem počutju. Poslušati moramo sebe in svoje srce. Razum moramo včasih malce zanemariti, ker je lahko preveč vkalupljen v norme in sprejemljivosti vsakdanjega življenja. Kot tak nam jo lahko zagode z nepravilnimi koraki na poti do predenja.

Se pa naša občutja manifestirajo na našem fizičnem obstoju. Energije v nas in okoli nas se kažejo na našem telesu. Zato je pomembno razviti ščite, ki (popolnoma brez agresije) negativno energijo odvrnejo tako, da se izvoru vrne v obliki informacije oz. spoznanja, da potrebuje pomoč. Vse ostalo škoduje tudi nam samim.

Ko čistimo energije (ki smo jih povzročili sami, ali so nam bile dane oz. poslane od drugih), čistimo tudi fizično telo. Ko sestavimo mozaik iz vzrokov težav in iz koščkov napravimo lepo sliko, smo dosegli del bistva. Drugi del bomo spoznali šele takrat, ko bomo stopili stopničko višje.

Dojemanje in razumevanje sta individualna. Lahko jih diskutiramo s tistimi, ki tudi sami hodijo po tej poti, vendar se moramo ob tem zavedati, da je potrebno vsako informacijo transformirati na lastno območje, v naše lastno zavedanje in jo prilagoditi nam samim. Šele takrat bo imela pomen in korist za našo rast.

Biti človek, pomeni imeti možnost občutiti fizični svet skozi svet različnih čutov. Občutiti z vonjem, vidom, sluhom, dotikom, okusom ter s sprejemanjem in razumevanjem energijskih frekvenc drugih ljudi. Ko zmoremo in znamo to povezati v homogeno skladje, smo dosegli višje ravni. Ko k temu dodamo še notranji mir, umirjenost, sočutje in ljubezen, smo segli še višje.

Dojemati celoten svet skozi prizmo ljubezni in sočutja, hkrati pa biti ob tem popolnoma miren, srečen in razumevajoč, so vrline, ki božajo dušo. Ko to zmoremo, je samoregulacija nastavljena na pozitivne programe, ki nam napovedujejo tudi srečno usodo.

Res je pot ob rojstvu zarisana, a to je pot, ki naj bi jo sledili, da bi dobili kar največ lekcij v določenem življenju. Da bi jo našli, so nam v podzavest zarisali nekaj znakov, ki naj bi nas vodili. Če te znake spregledamo, se usmerimo na drugo pot. Ko potujemo po poti, ki za nas ni prava, nam življenje nakazuje, da smo malo zašli. Bolezen, nesreče in poškodbe so znaki, s katerim nam Vesolje sporoča, da moramo nekaj spremeniti. In spremeniti moramo sebe, svoja razmišljanja, svoj način življenja, vedenje ipd. To so znaki, da moramo delati na sebi. Zato je prav, da stanja fizičnega neskladja jemljemo kot začetek spremembe in ne kot nekaj, v kar se vdamo.

Prej sem se opazovala v ogledalu. Ugotovila sem, da to, da se misli manifestirajo v nekaj dneh, res drži. To pomeni, da če imamo danes dobre misli, se to v nekaj dneh pozitivno pokaže tudi na telesu. In moje telo se ponovno spreminja. Oči so ponovno dobile žar. Koža postaja ponovno bolj gladka in lasje ponovno pridobivajo svoj lesk. Celo na dotik so drugačni. Tudi nohtki so bolj gladki. Začela sem seštevati 1+1 in (ponovno – kot da nisem že tolikokrat prej) ugotovila, kaj vpliva name. In zato se je življenje tudi zasukalo tako, kot se je. To je dar. Dar, za katerega sem hvaležna življenju.

Samoreguliranje karme se je že začelo. Pozitivne misli so tiste, ki ohranjajo pravo pot in iščejo ravnotežje.

Bodi, torej, tako še naprej.

Kajti šele potem bo duša zares predla.

  • Share/Bookmark

V kategoriji bonaca, ezoterika, ko duša prede, samozdravljenje, skriti zakladi, tisto moje novo, življenje

 

17 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. gigi  |  23.10.2009 ob 00:00

    gigi

    No lepo, spoznala si “skrivnost” tega sveta, vse se vrača, kolo življenja se zmer vrti. Kaj pa strah, ki je človekov največji sovražnik. Tega se ne da zlahka pregnati iz našega uma. zakaj nas je zavestno strah, tega se zavedaš, da je odveč pa te še vedno spremlja?

  • 2. Plujem  |  23.10.2009 ob 07:48

    Plujem

    Jaz strah vidim tako: običajno se ljudje bojimo neznanega. In da ne živimo v negotovosti, se v nas začnejo dogajati procesi; neljubo situacijo poskušamo racionalizirati tako, da si v glavi ustvarjamo podobe preteklih podobnih situacij; in ravno za to nas je strah, ker se bojimo, da bomo ponovno doživeli enak (neljubi) zaključek/odziv/dogodek kot pri podobni situaciji v preteklosti.

  • 3. mayafaweks  |  25.10.2009 ob 16:53

    mayafaweks

    Da nam duše prede… to je super.. težje je to doseči. Najprej moramo počistiti pod svojo streho, pred svojim pragom…

    “Ni nas strah teme, strah nas je neznanega v njej.” To je rekel en blazni filozof (čigar imena se ne spomnim…)in mislim, da ima prav. Saj se nimamo zaradi česar bati teme.. pač ne vidimo..naša šibka točka (razen slepih) in ravno zaradi tega smo negotovi in pričakujemo, da bo nekdo od nekod skočil na nas…

  • 4. Plujem  |  26.10.2009 ob 19:55

    Plujem

    Se strinjam, ja. Strah nas je tistega, kar mi pričakujemo, da bo v temi.

  • 5. kastiljo  |  27.10.2009 ob 21:31

    kastiljo

    Ja, “think positive”, to je tisto pravo. Izgubiti vsekakor ne moreš nič; lahko samo pridobiš ;) Sicer pa zelo zanimiv zapis, lahko berljiv :)

  • 6. Plujem  |  28.10.2009 ob 19:10

    Plujem

    Tnx, Kastiljo. In ja, misli imajo moč. :)

  • 7. mayafaweks  |  29.10.2009 ob 13:52

    mayafaweks

    Me zanima ali udejanjaš svojo filozofijo ali kaj =D že več kot teden dni ni brati niti besede iz tvojega življenja… =P Are you ok??

  • 8. Plujem  |  29.10.2009 ob 16:38

    Plujem

    Hej, mayafaweks,v redu sem, hvala za skrb. Precej sem bila zaposlena, zato nisem nič novega dodala na blog. Sem pa v prostem času, ki sem ga imela, precej tuhtala tudi o tej svoji filozofiji. Je pa lepo brati, da si opazila, da ni novih objav. :) Hvala. Me danes prstki srbijo… :)

  • 9. mayafaweks  |  29.10.2009 ob 17:27

    mayafaweks

    Eh ti kar uživaj v svoji filozofiji.. Samo malo me je zaskrbelo… pogrešam tvoje filozofske misli :P :D

  • 10. Don Marko M  |  29.10.2009 ob 19:05

    misli brez dejanj so isto, kot sladoled brez mleka….primerjalno so včasih boljša tudi dejanja brez misliti…. pozitivno razmišljanje pa je napor….katerega lahko preskočijo samo najmočnejši….čeprav je dosti bolj enostavno, kot zganjati negativno in sovražno nastrojenost….sicer pa je enostavno – pozitivno in optimistično obnašanje do okolice, ti bo vrnilo v isti meri….tisti negativci se ob tem samodejno izločijo, ker je njih način eno samo izločanje…. ti kar pogumno naprej….

  • 11. Plujem  |  29.10.2009 ob 19:27

    Plujem

    Sem se prav zamislila ob teh tvojih besedah. Dejanja se res začenjajo počasi, vsaj tista o samozdravljenju. Ostalo (miselnost) že deluje. Ja, misli se manifestirajo. Vse se vrne nam nazaj. Hvala za spodbudo. Zdej jo res rabim, sem nekje na začetku z dejanji.

  • 12. Alenka  |  29.10.2009 ob 21:24

    Pozdravljena!

    Se srečujeva v Dolini miru. Pred časom se pri tebi ni dalo komentirati, prebrala pa sem dvakrat in nocoj tretjič. Res dobro pišeš, koristno za vsakogar od nas, ne glede na mladost/starost. Sama poskušam čimveč tega udejanjiti, a vedno povsem ne uspe.

    En primer, izpred mnogih let: neki nadrejeni sodelavec je malo upravičeno, predvsem pa krivično, očital sodelavki in meni neko napako. Prav, kar je narobe, je narobe. Škodljivih posledic zaradi tistega ‘narobe’ ni bilo. Obe sva se mu opravičili, a opravičila nekako ni hotel sprejeti. Tedaj sem si rekla, brez kakršnegakoli gneva in sovraštva v sebi, pač pa mirno, zaradi lastnega miru: “Ta hip se obzidam z nepropustnim obrambnim zidom, da mi tvoja energija ne bo škodila. Pozicija moči in nadrejensot ti ne dajeta pravice, da si krivičen. Kot človek sem boljša od tebe, ki bi moral biti celo za zgled drugim.” Od tedaj naprej sva se zelo, zelo dobro razumela.

    O, ko bi vedno zmogli najti pravo pot. Res ti želim tako, kot so ti zaželeli že drugi pred menoj: pogumno naprej! Lep pozdrav!

  • 13. Alenka  |  29.10.2009 ob 21:26

    “nadrejenost” – oprosti, prosim, napaka. Hvala.

  • 14. Plujem  |  29.10.2009 ob 22:04

    Plujem

    Hvala, Alenka. Primer, ki si ga opisala, je tisti pravi pristop. Da brez slabe volje ali celo jeze “slabo” energijo nekoga odvrnemo od sebe in mu jo vrnemo v pozitivnem smislu. In tako kot mislimo, tako se nam dogaja. Hvala za spodbudo. Ja, ko bi le zmogli. Pravijo, kdor vadi, doseže.

    Tudi tebi želim vse najlepše. Lep pozdrav.

  • 15. Dajana  |  29.10.2009 ob 22:17

    Dajana

    Pomirjenost – ja sproščenost je izhod iz tega. http://www.dajana.si/sprostimo-se/

    lp

  • 16. Alenka  |  29.10.2009 ob 22:25

    Seveda moja izkušnja ni nikakršen recept. Bil je poskus, ki se je na srečo obnesel; najbrž sploh ni bilo toliko ’slabe’ energije vmes, kot sva jo obe s kolegico tedaj občutili. Je bilo tudi odvisno od naju samih (strah pred ‘avtoriteto’).

    Zato vsak po svoje najbolje najde pot, najbolje pa najprej v sebi.

    Hvala za dobre želje!

  • 17. Plujem  |  30.10.2009 ob 21:57

    Plujem

    Alenka: Če se poskusi obnesejo, smo naslednjič bolj suvereni v reakciji. :) Sej slabe energije ni, le napačno usmerjena, zato je “slaba”.

    Da. Najprej v sebi. Tam so vse rešitve in vse poti do vseh ciljev.

    Dajana: sproščenost je bistvo za uspešnost. :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Oktober 2009
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats