Fotografije so najboljše priče

22.10.2009

Ko stremimo k izboljšanju kvalitete življenja, je bistveno, da identificiramo situacije, ki so bile povod za začetek nalaganja balasta. Včasih je zaradi narave dogodka ta situacija jasna, včasih pa moramo za identificiranje začeti brskati po sebi. Brskati moramo po spominu in se poskusiti spomniti prvega trenutka, ko smo se začeli počutiti slabo, oz. ko smo prvič ugotovili, da nekaj ne štima. Ker je včasih to precej zahtevno opravilo, si lahko pomagamo s fotografijami.

Res je, da fotografije v svoj obstoj ujamejo le en trenutek nekoga (ali nekega dogodka), a vendar s svojim obstojom povedo več kot tisoč besed. Na njih (več jih je, boljše je) lahko jasno vidimo, kako smo se z leti (oz. skozi dogodke) spreminjali. Pomembno je, kdo je bil takrat z nami, kaj smo počeli, kako smo se počutili, ali smo se podobno počutili že pred tem in kako smo se počutili, ko se je npr. nek dogodek/odnos/delo končalo.

Nekaterim se “nalaganje” (zaradi različnih okoliščin) začne dogajati že v otroštvu. Nekaterim v najstniških letih, spet drugim v odraslem obdobju. Povzročitelji so lahko različne reči; dogodki, kjer smo osebno udeleženi, dogodki drugih, ki se nas na nek način dotaknejo, ali pa dogodki, ki smo jim priča in v nas pustijo posledice. Pomembno je, da najdemo začetek. Da najdemo tisto, kar je v nas pustilo toliko lukenj, da se je začel gor obešat balast.

Največ povedo fotografije našega obraza. Mimika obraza je najbolj zgovorna dečva. Največ pove. O vsakomur. Brez izjem. Samo znati moramo videti. Povedo oči, za katere pravijo, da so globina duše. Pove nos, ki se premika skupaj z govorjenjem. Še več povedo ustnice, ki so odraz naših najbolj skritih misli. In ravno ustnice so običajno najmanj nadzorovane. Veliko bolj so spontane kot oči. Veliko manj narejene in mnogi na njih pozabijo. Zato so tako zgovorne.

Pove pa tudi drža telesa. Kako imamo roke, noge. Kako nagibamo glavo. Ali smo sproščeni, ali v krču stiskanja. Pa tudi oblačila (in obutev) so pomembna. A ne od kvalitete, ampak kako jih nosimo. In kakšne kroje (modele) izbiramo.

Pa izbira barv. Tudi las in drugih dodatkov. In nakit. Koliko ga je, kje, kakšen je, kako ga nosimo?

In še veliko reči bi lahko naštela. Vse v zvezi s tem, kako lahko sami sebe analiziramo skozi posnetke preteklosti in iščemo izvor odklonskosti fizičnega obstoja.

Zato se večkrat fotografirajmo; fotografije so najboljše priče našega življenja.

  • Share/Bookmark

V kategoriji samozdravljenje

 

5 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Bostjan  |  22.10.2009 ob 16:35

    Bostjan

    Se strinjam, je pa treba tudi znati oz. biti pozoren na samo govorico telesa, velikokrat kar pozabljamo na to :) Kar lepo fotoaparat v roke in fotkat, pa seveda jih primerno potem shraniti :) Fino je potem čez leta pogledati stare fotografije, neme priče preteklosti :)

  • 2. Don Marko M  |  22.10.2009 ob 19:06

    sicer bolj obožujem video, kot pa slike,ampak le zaradi gibljivosti slik… :) je pa zanimivo kako deluje človeški um….če bi mi kdo rekel, če se spomnim tega in tega dogodka, sigurno ne bi imel pojma….če pa bi videl sliko določenega trenutka, bi se mi takoj zavrtela cela zgodba povezana s sliko samo…. no, malo sem skeptičen glede tega, da slika ne laže, kar pa nisem za video….slika je namreč odraz trenutka in ne prikazuje celotne zgodbe in naučeni pozerji se seveda še kako lahko zlažejo na sliki….sam pa se nad idejo, da bi bil slikan, res ne navdušujem…..čeprav jim je uspelo narediti krepko slik….no ja, se bomo pa gledali tam pri 99-em, ko ne bomo mogli več laufat za ženskimi kiklami…. :)

  • 3. Plujem  |  22.10.2009 ob 20:58

    Plujem

    Fotografije odražajo človeka, četudi ujamejo le trenutek. Tudi če se dela in pozira. Vseeno se vidi o (na) njem vse, kar je potrebno ve(i)deti. Video posnetki so tudi dobri,ker prikažejo več trenutkov hkrati. Sama se velikokrat fotkam; s telefonom; samo v obraz. Da vidim spremembe. Včeraj mi je kolega, ki mi pomaga pri zdravljenju, povedal, da imam neverjetno spremenljiv obraz. Da kadarkoli me vidi, sem drugačna. :) In se strinjam, se večkrat fotkam in razlika je opazna. :) Spreminja se mi vse, od kože, do mišičnega tonusa, vsebnosti vode, barve oči, oblike oči, mehkobe las, še posebej pa ustnice. :)

    Zato so slike pomembne; da vidimo, kako se počutimo ob lepih in kako ob manj lepih trenutkih.

    Sicer pa se tut jaz ne fotkam rada. Rajši fotkam ostale. :)

    Marko, pri 99-ih pa predlagam, da ženske kar slečeš, da ti ne bo treba za kiklami laufat :P .

  • 4. Bostjan  |  22.10.2009 ob 21:14

    Bostjan

    Še en tukaj, ki se ne mara kaj preveč fotografirati, no so tudi izjeme, pa kdo fotografira je važno :D Samofotografiranje bo pa treba mal večkrat prakticirat vidim, se ne tolkrat, zato ne bom pameten, da se nič ne spreminjam :D

  • 5. Plujem  |  22.10.2009 ob 21:18

    Plujem

    Da. Le daj. Je zanimivo opazovati sebe.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Oktober 2009
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats