Začetek

18.10.2009

Da naj razmišljam o sebi, so mi rekli. Da je bistvo, da vem, kako čutim sebe. Ne, kako čutim druge. Za ostale namreč čutim spontano; da naj tistim “paketkom” verjamem, vendar da je sedaj čas, da naredim nekaj zase. Ah. Zase.

Zase…pozabljam razmišljati o sebi. Nikoli se mi ni zdelo toliko pomembno, da bi se največ od vsega ukvarjala sama s sabo. Vedno se mi je zdelo, da bom sebe že sestavila in da je moje poslanstvo (vsaj na nek način) pomagati drugim.

In precej časa mi je uspevalo. Vsaj tako se mi je zdelo. Imela sem svoje športne ventile in uspevalo je.

Kasneje pa sem ugotovila, da je bilo to navidezno. Znotraj se je dogajalo. Ves čas. Tudi ventili so zdravili le simptome. Niso pa odpravljali vzrokov.

A ko sem se zavedla, je bilo že prepozno. Škoda je že narejena. Precejšnja. Vse hujša. Najtežje je bilo sprejeti stanje in se v takem stanju spopadat z vzroki, ki so povsem drugačni od tistega, ki jih vsiljuje čreda človeških ovac. Nekaj časa sem jim v tem celo sledila. Ker je ostalo delovalo tako abstraktno, kot da bi bil čisti proizvod mojih opravičevanj. A k sreči sem spoznala ljudi (ki jih lahko preštejem na prste ene roke), ki so mi povedali, da so moji pogledi pravilni in da se lahko tudi v tem odcepim od črede.

In hvaležna sem jim, da so prišli. Zdi se mi, da zadnji čas. Sem tik nad breznom. In nekaj me vleče noter. Že precej časa.

Pa ne govorim o prenehanju živeti, da ne bo pomot. Govorim o napredovanju bolezni. Nimam še namena umreti. :) Se mi zdi, da je še veliko reči, ki bi jih rada izživela. Veliko ciljev, ki bi jih rada dosegla. Predvsem tisti, povezani z družino, so pomembni. Eden najpomembnejših je, da bi v mojem telesu rastlo novo življenje.

Popoldan sem gledala slike, ko sem bila še dojenčica. Kako ljubeča je bila moja mati. Kako je žarela. Tako me je ganilo. In sedaj, ko to pišem, mi šele tečejo solze. Prej mi niso smele. So bili ljudje okoli mene in ne bi razumeli. Sedaj pa sama sedim na postelji, napol pokrita z odejo in z mojim minijem na kolenih. Jočem, ker vidim razliko, kako so jo težki dogodki preteklih let spremenili. Kako je počasi začel ugašati tisti njen sij. Ob takih trenutih si tako močno zaželim, da bi imela čarobno paličico, da bi ji lahko pričarala novo veselje in tisti žarek na obraz. Včasih mi še vedno uspe, da ji narišem iskrice v oči. In to mi pomeni. Tako ji vračam za vse, kar mi je dala in vse, kar me je naučila. Pa da ne pozabim na očeta. Tudi on je zelo pomemben. In ne bi ga nikoli zamenjala.

Sem pa včasih tudi žalostna. Takrat ko ne zmorem več nositi in jemati. Takrat, ko jima ne zmorem več narisati nasmeha. Ugotovila sem, da za določene stvari brez pomoči osebe, ki ji želiš pomagati, spremembe niso mogoče. A kljub vsemu se trudim.

Sedaj ugotavljam, da jemljem nase na drugačen način, kot sem si kdajkoli predstavljala. Jemljem in obdržim v sebi, ker nimam pravega ventila.

Posledice se poznajo na zdravju. Uničuje me od znotraj. In vsi načini obvladovanja so se izjalovili. Večina stvari pri meni deluje drugače kot pri ostalih. In potem so tisti, ki so zaprisegli h tradicionalni medicini, seveda zmedeni. In nekaj časa sem bila tudi jaz. Potem sem se po mnogih letih odločila, da stopim še v korak z alternativo. Njihove ugotovitve so me presenetile. Tokrat pozitivno.

Najhitrejši učinki bi bili, če bi se lahko izolirala od vseh energij ostalih ljudi. A to žal ni mogoče. Nikjer. Ne doma, pa tudi zaradi službe ne. Pa tudi dolgoročno gledano ne bi bilo uspešno. Naučiti se moram najti ravnovesje kljub vplivom okolja in ostalih ljudi.

Kljub vsemu sem močno zožala krog ljudi, s katerimi se družim intenzivneje. Ne zmorem biti rama za vse in vedno. Začenjam se učiti, da se ne razdajam v celoti. Moja energija se je namreč začela počutiti kot kurba na ulici brezvetrnega orkana. Čas je, da začnem skrbeti zase tudi energetsko.

Zato sem se odločila za alternativno obravnavo. Verjamem, da je to edini način, da odpravim svoje zdravstvene težave. To se mi zdi modrejše od tone zdravil, ki ti jih predpišejo za tovrstne težave, ker večini pomagajo.

In začeti moram na začetku. Pri sebi. In zase. Razmišljati moram o tem, kako čutim sebe. Ne ostale. Za ostale moram sprejeti le “paketke” in jim verjeti. Zase pa moram začeti delati intenzivno.

Hkrati pa spremeniti prehrano. So jedi (nekaj sem jih že ugotovila), ki mi ne pašejo in me utrujajo. Uživati moram torej tiste, ki mi ustrezajo. Je pa tudi odvisno od počutja.

Najpomembnejše je torej, da začnem poslušati svoje telo. Ker mi vedno pove, kaj potrebuje. Na vseh nivojih. Le verjeti je treba. In sprejeti.

Najprej sebe. To je začetek. Najpomembnejši.

  • Share/Bookmark

V kategoriji samozdravljenje

 

7 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Don Marko M  |  19.10.2009 ob 15:29

    no vidiš, kako je lahko enostavno….namesto z ovcami se pač raje družiš s pastirji….ovce pa vseeno lepo pozdravi vsakič znova…. :)

  • 2. Plujem  |  19.10.2009 ob 21:10

    Plujem

    Da. Prav res. :) Pastirji rules. :)

  • 3. Špelca  |  19.10.2009 ob 21:17

    Ja, neke podobnosti najdem …. res je boljše biti ovca, ki ni ovca, še boljše pa pastir.

    Zdaj je čas, ko je treba misliti nase in to ni prav nič sebično.

    In naučiti se moramo, vsaj tisti, ki ne znamo še, očistiti sebe navznoter, ne pa da se kopiči. :)

  • 4. Plujem  |  20.10.2009 ob 09:08

    Plujem

    Ja :) . Čeprav če si ovca, ki ni ovca, potem si črna ovca. :) Kar že tko sem, v večih pogledih. :) Amapk to je samo pozitivno. Se pa učim misliti nase; predvsem zato, ker vidim, da samo, če sem js ok, sem lahko tut drugim v korist.

  • 5. Bostjan  |  20.10.2009 ob 21:36

    Bostjan

    V čredi je fino ja, nekaj časa, dokler se popolnoma ne izgubiš v njej in si samo še del črede. Fino je najti neko zdravo ravnovesje med sabo in drugimi, če sebe zanemarjaš, se potem to prej ali slej vrne na takšen ali drugačen način. Rešitev, ali se naučiš očistiti vse kar se nabere, na nek način, ali pa narediti neke vrsto prepreko, da se te vse le ne dotakne popolnoma, druga varianta je, vsaj meni bolje delovala, kajti načina čiščenja nisem našel, vsaj takega instant ne. Drugače pa saj veš, prvo si ti in tvoje potrebe, šele potem so vsi ostali, spet pa, lažje reči kot narediti ne :)

    Pastirček pa ne bi bil :D Čisto ovca pa tudi ne, tako neki vmes, recimo kuža, to bi že šlo nekako :D

    Tisti žar pa počasi ugasne ja, na žalost, tako kot zaljubljenost počasi, a vztrajno ugaša, nikoli pa ne ugasne popolnoma. Če se malo potrudimo, tudi to se da obuditi :) Sveže mamice ali zaljubljenca se nikakor ne da zgrešiti, res je lep tisti sijaj in žar :) Lepo, da se potrudiš vrniti, vsaj za nekaj časa, iskrice :)

    Glede energije pa tako no, meni je najbolje uspevalo, če imaš na primer eno, no lahko tudi več, osebo, ki se ji pač čisto prepustiš, vse ostalo se pa filtrira, enkrat sem eno fino knjigo prebral na to temo, če se spomnim naslov ti ga sporočim ;)

    Pa tako ne, kot sem že rekel, prva si ti, potem ostali ;) Pa posluši samo sebe, telo samo pove kaj rabi oz. hoče, če ga le poslušamo :)

  • 6. mayafaweks  |  21.10.2009 ob 21:07

    mayafaweks

    Don’t worry be happy.. Don’t bother.. be yourself.. vrjamem, da obstajajo osebe, ki si jim ušeč čisto taka, kot si.. :D Ne spreminjaj se, da bi ugajala drugim. Spremeni se, ker to ugaja tebi.

  • 7. Plujem  |  22.10.2009 ob 11:23

    Plujem

    Boštjan in mayafaweks, hvala za podporo. Saj sem, kar sem. Včasih ko se znova zavem, kako zelo sem drugačna od ostalih in se zamislim, če je z mano kaj narobe. :) Saj kasneje se pomirim in (znova) ugotovim, da je to, da nisi eden od mnogih, pravzaprav čudovito. :) Sem se pa včasih prisiljena “pridružiti” množici. Ampak v zelo redkih situacijah. Pa še to po lastni odločitvi.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Oktober 2009
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats