Zakaj imajo ljudje otroke?

14.10.2009

Včasih srečam kakšno družinico, kjer je več kot očitno, da o ljubezni med staršema ni več sledu, ter da sta skupaj samo še “zaradi otroka”, v resnici pa živita vsak zase. Dostikrat je v taki družinici tudi vsaj eden od staršev  (in dostikrat je to mati) zelo nestrpen do otroka. Včasih pa vidim tudi enega starša z otrokom, ki je več kot očitno nervozen in nima potrpljenja z vsemi vprašanji otroka. Ravno zadnjič je ena mati rekla otroku: “Pa dej nehi kar naprej neki spraševat.”. A ni logično, da otrok sprašuje? Saj šele spoznava svet? A ni pravzaprav čudovito, da otroka stvari zanimajo in da se je pripravljen učiti?

Takrat se mi čisto spontano zastavi vprašanje: zakaj imajo ljudje sploh otroke?

Najprej pomislim na reprodukcijo. Na razmnoževanje kot najprimitivnejšo obliko. Sledi ji dokazovanje tistega “normalnega” nadaljevanja in dokazovanja uspešnosti zveze. Še težje je, če se “zgodi čisto slučajno”. Najboljše pa seveda, ko je to plod iskrene ljubezni in želje. Pa še takrat lahko zveza dveh sčasoma preraste v nekaj, kar bi bilo bolje končati. Garancij nikoli v življenju ni. Tudi če verjameš v idejo srečne družine.

  • Share/Bookmark

V kategoriji princi in princese

 

11 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. lordwales  |  14.10.2009 ob 22:18

    Saj veš – statusni simbol, reproudkcija, normalnost, življenski cilj in ustreči povprečju. To je to.

    http://www.vecer.com/blog/lordwales

  • 2. plujem  |  14.10.2009 ob 22:23

    plujem

    Ja, čist res je. Včasih je pa tudi ljubezen. :)

  • 3. Bostjan  |  14.10.2009 ob 23:00

    Bostjan

    Da poskušajo reševat zvezo z otrokom, v smislu, saj potem bo pa šlo, pa potem sploh ne gre in je vse skupaj še slabše. In pa namerna zanositev in kasneje tudi otrok, da se s tem obdrži fanta,…

  • 4. plujem  |  14.10.2009 ob 23:04

    plujem

    Da, Boštjan, tudi to. Šmentana reč, kako so ljudje preračunljivi. :S Pri tem pa vedno pozabijo na otroka, ki je tisti, ki nosi posledice. Egoisti so, prav res.

  • 5. plujem  |  15.10.2009 ob 16:12

    plujem

    Citiram komentar Don Marka M:

    pa kaj je zdaj to?….a bo lahko vsaj en mesec skupaj ena ista podoba bloga ?… :) je že tako, da šole za starše ni….torej niti diplome….in tako je (ne)primernost pač prepuščena razumevanju posameznika….če se združta dva posameznika istih družinskih nazorov, potem je ok….ampak v večini primerov se starša niti med sabo ne moreta zmeniti, kaj šele,da bi se še z otrokom…. podpiram pa tvojo opazko, da so v večini primerov ravno matere tiste, ki zganjajo pomanjkanje strpnosti do otrok….sem pač imel priložnost videti že preveč primerov….po mojem s takšnim obnašanjem dokazujejo v bistvu le lastni egoizem, ki je lahko neobvezno posledica tudi “nepravilnega” izbora partnerja….kar pa seveda nikakor ne bi smelo vplivati na skupno vzgojo otroka…. že ko si omenila vprašanja otrok….meni je to v bistvu najlepši del…..več kot je vprašanj, več je odgovorov, več je komunikacije in širša so obzorja tako za otroka kot starše…..nenazadnje, če si za svoje otroke ne bom vzel čas, za koga si bom ?!

  • 6. plujem  |  15.10.2009 ob 16:29

    plujem

    Marko, popolnoma se strinjam. S tem izkazujejo, da so sebične. Zaradi lastnega nezadovoljstva (kjerkoli) otroka jemljejo kot ventil, kjer puhajo paro nabrane jeze oz. slabe volje. Najbližji so tudi običajno največkrat tisti, ki (na žalost) občutijo slabo voljo, ki si jo ljudje naberejo drugje (npr. v službi). To se mi zdi res neumno. Kako ne vidijo, da so ravno družinski člani tisti, ki so nam največ vredni. Šmentana reč. Kar se pa otrok tiče – otroci niso krivi, če se starša ne ljubita. Odrasli, ki se razhajajo, ali se ne ljubijo več, bi morali biti toliko odrasli in modri, da bi svoje probleme reševati sami in ne tako, da to občutijo otroci; oziroma, kar je še huje, da probleme rešujejo preko otrok.

    Nimam še svojih otrok. In vem, da lahko marsikdo reče, da nekaj filozofiram. A vseeno. Nekega si otroke želim imeti. Se mi zdi, da mora biti za žensko čas, ko je noseča, nekaj najlepšega na svetu.

    In takrat (če bosta le še glava in srce delala tako kot zdej) jih želim vzgajati točno tako, kot si napisal ti. Več je vprašanj, več je komunikacije, več je časa, ki ga preživiš skupaj. Če ljudje tega ne vidijo, bi bilo verjetno bolje, da otrok sploh nimajo. Vem, da se to sliši kruto. In vem, da imamo (zaenkrat še) pravico izbirati sami, ali bomo imeli otroke, vendar…če ti gre vse, kar otrok naredi na živce, da nimaš potrpljenja z njim, da ga prepuščaš samega sebi…potem res ne vem, v čem je smisel, da ga imaš. Samo zaradi “slike idealnosti”? Samo zato, ker je tako »normalno«? Poleg šole starševstva bi morala obstajati tudi šola o tem, da se ljudje sploh odločijo, ali so sposobni otroke vzgajat. Ne materialno preživljat, temveč jih učiti o vrlinah in tistih rečeh, ki odlikujejo dobre ljudi.

  • 7. Bostjan  |  15.10.2009 ob 17:29

    Bostjan

    Bom še jaz malo pristavil lonček :) Kar sta zgoraj napisala vse drži, lahko samo še kako stvar dodam. Ni nujno, da je samo partner kriv, da se matere tako obnašajo, je potem še zraven nezadovoljstvo nad lastnim življenjem, okolico, službo, pick one, in potem je ta otrok ventil, ki mora vse to prenašati, velikokrat pa še partner zraven, nihče pa ne pomisli da bi se o tem pogovoril, pa povedal kaj ga muči, vse se da rešit, če je le volja, pri obeh seveda,… Če enkrat dva, ki pač ne sodita skupaj to spoznata, se naj lepo razideta brez da bi s tem obremenjevala otroka/e in drug drugega, vseeno boljše lepo narazen kot pa da živita skupaj in sta nezadovoljna drug z drugim. Odločitev da sploh par ima otroka pa tako ali tako mroa biti skupna in takrat, ko sta oba pripravljena na to, verjamem sicer da enemu ni prav všeč, ko drugi še noče, samo siljenje v starševstvo je najslabše kar lahko kdo naredi, večinoma pol vodi pot v to kar je zgoraj napisano,… In ja, če se ne vidiš kot starš, ne imej otrok, čisto enostavno. Je pa tako ne, sej veš, vsi že imajo svoje otroke pa družino, pa tako lepo zgledajo skupaj,itd, pa bi jaz tudi, ozko gledanje na stvar, ne razmisli pa pri sebi ali ga res hoče in zaradi kakšnih razlogov. Je pa ja družina, ki si jo ustvariš nekaj najlepšega kar se ti lahko naredi.

  • 8. plujem  |  15.10.2009 ob 20:25

    plujem

    Se strinjam. Je pa težko najti nekoga, ki ima podobne poglede. Eden od mojih nesojenih si je skrb za otroka predstavljal tako, da bo šel z njim v gostilno na poker. :S In ne, ni se hecal. :S

    Tako da niso vedno ženske (pa ne vse seveda) tiste, ki si zaslužijo kakšno vzgojno glede vzgoje.

  • 9. Bostjan  |  15.10.2009 ob 20:51

    Bostjan

    Mja, res je kar težko najti. Zanimivo si je to predstavljal, neverjetno kaj vse ljudem pade na pamet. Seveda niso, cvetke so tudi med nami, verjetno jih je še več, samo ne ve se vsega.

  • 10. plujem  |  15.10.2009 ob 22:35

    plujem

    Ah. Ja. Amapk to, da se razlikujemo, je super. Je večja izbira :) .

  • 11. Igor Đukanović  |  17.10.2009 ob 02:07

    Končno nekdo, ki prijazno in konstruktivno gleda na problem starševstva. :-)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Oktober 2009
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats