Pot nazaj

14.10.2009

Poleg tega, da sem na poti nazaj spet skoraj izgubila levo nogavico in da mi je torbica ves čas lezla z rame dol, ker je bila le-ta tok obložena z oblačili, sem imela spet “srečo”, da so se na avtobusu zraven mene (in okoli mene) usedli in postavili tisti, ki so padli v parfum. Tokrat je šlo predvsem za dva vonja. Eden je bil spet cvetlični; podoben kot tisti prej; ta drugi pa še bolj močen, a malce bolj sladek (mislim, da se mu reče EDEN). Tokrat je bilo teh vonjav tok preveč, da mi je v glavi začelo prav razbijati. Začela me je boleti tudi leva ličnica. Nos pa se je začel braniti s tem, da sem začela smrkati. Res ne prenesem močnih parfumov. Niti ne razumem, kako se ljudje lahko tok močno naparfumirajo. A nimajo niti malo občutka, da obstajamo ljudje, ki neverjetno dobro vohamo in da nas taki vonji močno nervirajo. Spet sem postala nestrpna, zato sem se že takoj odločla, da ne grem niti v trgovino, temveč domov, kjer se bom lahko stuširala. Še vedno (ali pa ponovno? ) se mi je namreč zdelo, da so se tisti močni vonji kar ujeli v mojih nosnicah.

Kako ljudje ne razumejo, da mora biti prafum diskreten. In da je namenjen temu, da ga vonjajo tisti, ki jim dovolimo v naš intimni prostor. Vse ostalo se mi zdi “posiljevanje” naroda.

Saj dopuščam tudi možnost, da so bili (tako kot jaz včeraj) v kakšni drogeriji in so probavali parfume, vendar vsi verjetno res ne. Če je to že zjutraj in je zraven še 3 kg make upa, potem lahko opravičeno doumnevam, da je parfum del “oprave”. Ampak ne vem, zakaj ljudje rabijo te reči, da pritegnejo pozornost. A ni bolje imeti iskrice v očeh, zgledati urejeno čist in imeti na usnicah širok nasmeh? A ni to tisto, kar pritegne druge?

No. Kakorkoli. S tem sem si zaposlovala misli, ko sem se (ponovno z busom) vozila domov. Odštevala sem postaje in se vmes že poigravala z idejo, da bi šla nekaj postaj prej dol in preostanek poti prehodila peš. Zaradi obutve, ki je bila precej poletna, sem to misel opustila, saj me je še vedno zeblo. Pa tudi čimprej sem želela biti doma, da bom poskusila oživeti mojo kripco. Sonček jo je zdaj že precej časa nažigal.

No. Še vedno premalo :-S . Ker avto še vedno ne vžge. Tako sem danes zabetonirana tukaj. Ah.

K sreči imam dekico, v katero se bom lahko zavila. Še vedno me zebe namreč. Sedaj bom šla pod tuš. Da se ogrejem in si operem vse tiste vonjave s sebe, ki so me danes spet znervirale. Brr.

  • Share/Bookmark

V kategoriji pleh, za nosek

 

3 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Bostjan  |  14.10.2009 ob 15:35

    Bostjan

    Pa res nimaš sreče s prevozom danes :( Nekateri pa res pretiravajo s parfumom ja, če kaj sovražim so to ženske, ki dajo nase pol steklenice parfuma, da se jih ja voha daleč naokrog, bljak. Skromnost je čedna vrlina, sploh v tem primeru :)

  • 2. plujem  |  14.10.2009 ob 16:20

    plujem

    Ma. Ja. Čeprav mnoge tega nikoli ne bodo osvojile. No, pa da ne bom diskriminatorna; tudi nekateri moški se “umijejo” v parfumu.

  • 3. Bostjan  |  15.10.2009 ob 11:06

    Bostjan

    Tudi to se dogaja ja :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Oktober 2009
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats