Arhiv dne 12.10.2009

Zjutraj ne smem izbirati :)

9 komentarjev 12.10.2009 Plujem

Danes se je nadaljevalo srečanje od zadnjič. Želela sem ga namreč ponovno videti. Preko vikenda sem se večkrat spomnila na njega. Pa tudi zanimalo me je, kako moji senzorji delujejo, ko sem zjutraj še napol v komi od zaspanosti.

Že takoj, ko sem odprla vrata, sem ugotovila, da so moji senzorji zjutraj očitno zelo zarustani. Saj ima še vedno nasmejan obraz, tudi oči so še vedno prijazne, samo ni tiste “domačnosti”, ki se mi je zadnjič zdela tako zelo prisotna.

Energija je bila danes povsem drugačna. Tistih nekaj malo daljših pogledov ni bilo zadosti, da bi me prevzelo. Premalo so bili globoki. Pa tudi pogovor je na trenutke kar malo zastal. Niso preskočile iskrice.

Nič ni bilo na njemu, kar bi me odbijalo. Ampak ni bilo tiste “ta prave” energije.

Tako se je razblinil še en up, ki sem si ga ustvarila zjutraj, ko sem bila še  “satelit“.

Iz tega sem se vsekakor naučila, da zjutraj res ne smem izbirati :) .

  • Share/Bookmark

Kategorija: tisto moje novo, življenje

Pomoč Unicefovim otrokom – ima kdo s tem kakšne izkušnje?

19 komentarjev 12.10.2009 Plujem

Reklame za Unicef, v katerih otroci s solzami v očeh prosijo za pomoč, se me vedno dotaknejo. Danes sem znova zasledila reklamo za “Postanite starši otrok sveta“. Že dlje časa namreč razmišljam, da bi mesečno prispevala določeni znesek (druge variante pomoči mi zaenkrat še niso dosegljive).

Pred časom, ko sem ravno začela “služiti svoj denar”, mi je kolega povedal, da gre 80 % denarja, ki ga prispevamo, v administrativne namene tistih, ki z Unicefom upravljajo. Takrat se mi je kar malo uprlo “dajanje denarja”. Pa ne zaradi otrok in tudi ne, ker bi mislila, da ne potrebujejo pomoči, da ne bo kake pomote, temveč zaradi ljudi, ki na ta način služijo (čeprav imajo že dovolj). Kar nekaj afer (javnih in prikritih) je bilo že glede tega, tudi v Sloveniji.

V zadnjem obdobju (vsaj po tistem, kar pride iz medijev) se o služenju (nekaterih) v dobrodelnih organizacijah (k sreči) ne govori. Zato sem ponovno začela razmišljati, da bi se odzvala na pozive in mesečno prispevala za pomoč otrokom.

Ima kdo kakšne izkušnje s tem? Gre denar res otrokom?


Ko začnem razmišljati o teh rečeh, me postane prav sram, kako tukaj, kjer imamo dovolj osnovnih potreb za preživetje (in večina ljudi tudi drugih dobrin),  preveč stvari dostikrat jemljemo za samoumevne in pozabljamo na tiste, ki so bistvene: voda, hrana, streha nad glavo, mir itd.

Glede na velik razvoj na vseh področjih, bi (materialno) razvite države lahko poiskale način, kako pomagati ljudem, ki nimajo zagotovljenih osnovnih potreb za preživetje. Kakšen razlog botruje temu, da tega ne naredijo, ne vem. Najverjetneje pa bi ga našli nekje med zavihki: politika, finance, dobiček itd. Ampak pustimo to za kdaj drugič.


Tokrat so v ospredju otroci. Vprašanje pa je, če gre denar, ki ga prispevamo, res za njihov razvoj, hrano, šolanje in zaščito pred nasiljem. Pravijo, da za vsakih 200 EUR s ceste umaknejo 1 otroka.Tudi akcije, da darujemo preko SMS-a, so imeli. Ste kaj darovali? Če ste, kolikokrat?

Če bi vsak daroval 1 EUR (kar vsaj za večino ni prevelik strošek), bi lahko samo v RS zbrali zajeten kupček sredstev. Žal pa dosti ljudi zaradi preteklih izkušenj s samooklicanimi zbiralci “pomoči za revne”, ki so hodili od vrat do vrat (vas je obiskal kdaj kakšen tak?), ne zaupa več v dobrodelne organizacije.

Imam pa občutek, da se stvari izboljšujejo. Tako na področju pripravljenosti pomagati, kot na področju upravljanja s pridobljenim denarjem. Morda za tem stoji strožji nadzor; karkoli že je, naj bo uspešno.

Za konec pa samo še to: tistim, ki to dobrodelno delo opravljajo v dobro otrok in uresničujejo obljubljena dejanja iz reklamnih kampanj, KAPO DOL.

  • Share/Bookmark

Kategorija: dobrodelno, princi in princese, življenje


 

Oktober 2009
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats