Insomnia 3 – življenje je lepo

4.10.2009

Ob tragedijah (ali hujših boleznih) se nam običajno zgodi, da začnemo na življenje gledati veliko bolj pozitivno in ga ceniti takšnega, kot je. Dnevne sekirancije se nam kar naenkrat zdijo le problemčki, ki delajo življenje barvito in začnemo se zavedati, da je to, da čutimo (veselje ali bolečino) le znak, da smo še živi. :) Tudi na ljudi začnemo gledati drugače. Zazdijo se nam čudoviti, z vsemi njihovimi napakami vred. Kar naenkrat nas ne moti nič, tudi to, kar nas prej morda je, ker smo samo srečni, da so zraven nas. Morda jih celo več objemamo in poljubljamo.

Vrtim si pesem “Življenje je lepo” in razmišljam, kam pluje barka človeštva.

Žalostno je, če nas morajo na lepote življenja opomniti slabi dogodki. Negovati bi morali občutja sreče in veselja ter tudi v slabih izkušnjah videti pozitivne strani. Vem, da je včasih težko. Včasih se nabere in najrajši bi se skrili pod mizo ali zlezli na drevo (vzeli s sabo igrače in bili gor za vedno). In tudi prav je, da si vzamemo kratek čas in si nekje ližemo rane. A potem je potrebno naprej; dvigniti moramo glavo in živeti naprej.

Najhujše je, če kdo obupa in ne vidi več poti naprej. Takrat se lahko zgodi veliko nepremišljenih dejanj. Tudi včerajšnjo prometno nesrečo naj bi povzročila osebna stiska povzročitelja.

Vprašanje je torej, kako se naučiti videti življenje lepo tudi takrat, ko se nam dogajajo žalostne in težke stvari, da ne naredimo kakšnih neumnosti, ki jih kasneje obžaljujemo.

Nekaj napotkov:

  1. ko smo dobre volje, si pripravimo tabelo, kamor sproti vpisujemo stvari, ki nas veselijo; v hudih časih ta seznam večkrat dnevno preberemo;

  2. ko smo slabe volje, žalostni ali jezni, si na list napirja napišemo vzroke našega počutja; zraven nato dopišemo, kako vzrok odraviti, da se bomo počutili bolje;

  3. pokličemo prijatelja, ki nam je nesebično pripravljen nastaviti ramo in se z njim pogovarjamo o svojih skrbeh, žalosti ali jezi;

  4. pišemo blog (ali kakšen drug dnevnik), kamor izlivamo svoja čustva in počutje;

  5. privoščimo si divji sex;

  6. počnemo karkoli (zakonsko sprejemljivega), kar nas sprošča.

Pomembno je, da najdemo svojo oazo miru in prostor (ali dejanje), ki nas pomirja.

In to moramo početi čimvečkrat.

Življenje je namreč lepo, le živeti ga moramo tako.

  • Share/Bookmark

V kategoriji cargo, insomnia, življenje

 

4 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. kastiljo  |  6.10.2009 ob 17:29

    Dobro napisano in zelo res. Zadnji stavek (“Življenje je namreč lepo, le živeti ga moramo tako”) bi moral imeti vsak pred očmi sploh kadar nam ne gre vse ravno po načrtih. Sem pa šele danes opazil tale zapis, si jih v nedeljo preveč zapisala pa sem ga spregledal ;)

  • 2. plujem  |  6.10.2009 ob 17:49

    plujem

    Da, res je. :) Le videti ga moramo lepega. Ravno sedaj sem ponovno prebrala zgornje napotke za umiritev. Skrbi me namreč za našega mucka. :(

    Da, v nedeljo jih je bilo več. Včasih imam več navdihov hkrati, potem pa kar pišem :) .

  • 3. kastiljo  |  6.10.2009 ob 18:53

    Upam, da bo z muckom vse vredu. Najbrž se ti res neumno zdi vse skupaj, ker drugi nič ne uredijo.

  • 4. plujem  |  6.10.2009 ob 20:47

    plujem

    Hvala za lepe želje. Upam, da bo z njim res vse ok.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Oktober 2009
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats