Uf, kakšne sanje

3.10.2009

Sanjala sem, da so v eni izmed teh verižnih trgovin prodajali živali v vakuumskih vrečkah. Najprej sem mislila, da so seveda plišate, nato sem ugotovila, da oživijo takoj, ko vsaj malo odpreš vrečko. Bilo je grozljivo spoznanje. Prodajali so sove, majhne tigre in še nekaj drugih živali. Takoj sem želela podati telefonsko pritožbo, a seveda ni bila uslišana. Zato sem se odpeljala tja, kjer imajo poslovne prostore. Ko sem prišla tja, sem videla, da imajo veliko zabavišče, kjer lahko ljudje počnejo več stvari. Ali samo preberejo o njihovih artiklih, ali kaj pojejo (ker so imeli restavracijo), ali pa grejo skozi real živalski vrt. Zakaj real, ker si videl vse od blizu, brez ograj.

Najprej sem se zadrževala v restavraciji, da bi dobila kakšne informacije. Nato me je tam začel nekdo nadlegovati, in sem ga (po vzorcu Kung Fujevih filmov) s karate prijemom obvladala in vrgla na tla (yes :) ). Nato sem plačala tistih 5 eurov vstopnine in se podala v živalski vrt. Najprej mirno pohajkovanje se je kar naenkrat spremenilo v boj za življenje. Še posebej, ko sem vidla, da je v parku na območju kač tudi moja mami. Tja so jo pripeljali oni, ker sem začela “vohat”. No, vsaj tako se mi je zdelo. Da naju kače ne bi pičile, sva se skrili v pol odprte mini-jajčke, ki so bingljale nad vodo. Ko sva zlezi vsaka v svojo, je upravljalec jajčki potopil do polovice v vodo. Najini telesi sta bili tako potopljeni v vodo, ven je gledala le glava. Čez nekaj časa je začela mimo mene plavati jata kač. Bile so črne, z rdečimi pikami. Klicala sem mami, ki je bila za mano in ji govorila, da naj bo popolnoma mirna. Ni mi odgovorila. Še vedno sem vpila, da naj bo pri miru in naj kač ne gleda. Tudi takrat mi ni odgovorila. Kače so se ustavile zraven mene. Največja, ki je bila na vrhu, me je pogledala. Takrat sem molčala, ker se mi je zdelo, da moj zvok prenaša vibracije po vodi. Nekaj časa je bila tam in zadrževala sem dih. Nato je odplavala. V tistem trenutku so naju začeli reševati. Takoj sem tekla pogledat, kako je mami. Bila je negibna. Z rdečim madežem na roki. Se mi je zdelo, da se je čas za trenutek ustavil. Kot film so se mi pred očmi zavrteli zadnji dogodki in misel, da je bila mrtva že, ko sem ji klicala in mi ni odgovorila, me je zarezala tako močno, da sem zbudila.

Popolnoma prepotena in prvi trenutek čisto utrujena.

Uf, kakšne sanje.

  • Share/Bookmark

V kategoriji sanje

 

3 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. nevenka  |  3.10.2009 ob 10:39

    nevenka

    Od takih sanj bi bila tudi jaz čisto izžeta…a bi se mi vsaj resničnost zdela vsaj malo lepša kot je v resnici :-)

  • 2. mayafaweks  |  3.10.2009 ob 13:08

    mayafaweks

    Ufff.. dobro, da so bile samo sanje.. a poglej na svetlo stran.. pravijo, da če sanjaš smrt nekoga, mu s tem podaljšaš življenje… :wink:

  • 3. plujem  |  3.10.2009 ob 17:28

    plujem

    Ja, pravijo, da nekomu s tem podaljšaš življenje. K sreči so bile to ene izmed tistih sanj, ko se precej hitro popolnoma prebudiš. Hujše so tiste, ko kar trajajo, tudi ko si že zjutraj pod tušem in hitiš v službo.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Oktober 2009
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats