Arhiv dne 29.09.2009

Rabim dopust

11 komentarjev 29.09.2009 Plujem

To je dejstvo. Kajti ni se mi še dogajalo, da bi že zjutraj vstala tečna samo zato, ker moram spet sem. Rada imam svoje delo, manj rada pa vsa ta podtalna jebanja, ki sem jih vsake toliko deležna. Saj sem si naredila trdo kožo, a ko se nabere, se nabere.Takrat rabiš time off. Rabiš it stran od vseh teh ljudi. A trenutno ni opcije. Ne le zaradi obveznosti, pa tudi; s kom bi pa šla?

Z nekom, ki se ne ujemaš kaj preveč, je jeba – I’ve been there, done that. Bilo zelo naporno.

Z mislimi torej iščem opcije in neko upanje, ki me bo prepričalo, da bo vse ok, da se bo vse pozitivno razrešilo in da me za naslednjim vogalom čaka tisti, ki me bo razumel,ljubil in sprejel. In, da, pozabila sem dodati, da potem svizec zavije čokolado

Vem, vem. Treba je imeti pozitivne misli. Treba si je vizualizirati tisto, kar si želimo. Treba je v vesolje oddati željo in oddajati “pravo” frekvenco. A katera je prava? Pravijo, da takšno kot oddajamo, takšne ljudi in dogodke privabljamo k sebi.

Ah. Teorijo poznam. Od nje zmorem razpredati na dolgo. Drugo pa je, kako živeti in kako uravnavati svoje misli.

Še prehitro se namreč vse manifestira. Zato se je potrebno umiriti in misli nastaviti na pozitivo.

Ampak, znova sem po dolgem času v situaciji, ko se kar ne zmorem umiriti. Na kratke trenutke mi rata. Nato se spet znerviram. Morda je razlog v tem, da nimam nikjer svojega mira. Čeprav…najverjetneje je predvsem v tem, da sem skrenila s poti odpravljanja največje težave.

Ma. Filozifirala o za in proti bi lahko še celo dopoldne, pa nima smisla.

Bolje bo, da začnem razmišljati, kam se bom na dopust odpravila sama. Tako vsaj ne bom razočarana, ker se bo nekdo premislil.

Morda bo še bolje to, da preprosto odložim vse skrbi v škatlo, jo zapakiram in vržem v ogenj.

Ko bi vse to res bilo tako enostavno.

No.

Saj mogoče je, pa ne vidim.

Ker rabim dopust.

  • Share/Bookmark

Kategorija: dopust, življenje

Kakšna mama bom?

4 komentarjev 29.09.2009 Plujem

Verjamem v idejo srečne družine.

In danes sem pestvala prijateljičino hčero, ki ima nekaj tednov več kot 1 leto. Ker svojih še nimam, si že cel dan zastavljam vprašanje, kakšna mama bom.

Glede na delo, ki ga opravljam, bom morda na trenutke preveč previdna, po drugi strani pa sem prepričana, da mu/ji ne bo hudega.

Podrobneje svojih lastnosti ne bom naštevala, ker se mi to ne zdi okusno.

A vseeno, današnje pestvanje me je pomirilo, saj sem pred tem imela strah, kako tako majhnega otroka primerno dvigniti v naročje.

Zame je to danes bilo namreč prvič.

Izkazalo se je, da je to nekaj, kar naredimo spontano :) .

Jupi. :)

  • Share/Bookmark

Kategorija: princi in princese, tisto moje novo, življenje


 

September 2009
P T S Č P S N
« Avg   Okt »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats