Insomnia – again, torej No. 2

28.09.2009

Kot kaže bom lahko začela pisati insomnio v več delih. Vsekakor danes dobi svojo kategorijo in značko.

Spet namreč ne morem (za)spati. Delno temu botruje (zame neobičajni) popoldanski počitek, delno pa skrbi, ki mi medejo misli.

Sem prej ležala. Preizkusila vsaj 30 različnih položajev, kako bi se nastanila v eno, ki bi me umirila. Brez uspeha. Sem vstala, zlila vase 2 dcl vode in upala, da me bo to umirilo, no, me ni. Nato sem izvajala nekaj tehnik samodotikanja; bolj natančno božanja po ritnici in stegnu, pa ni pomagalo. Sem odprla tudi okno, da bi imela malo svežega zraka. Pa sem se še vedno počutila dovolj budna, da počnem karkoli. Zato sem vstala. Prišla sem. Prebrala nekaj drugih blogov in začela pisati.

Ugotavljam namreč, kaj mi manjka. Manjka mi nova doza upanja. Se mi zdi, da ko izgubimo upanje, izgubimo del sebe. Izgubimo del tistega, kar nas drži pokonci v najtežjih trenutkih. Zato sem že popoldan delala načrt, v kaj naj upam. Kam naj usmerim misli. Kaj naj sanjam z odprtimi očmi.

Kar se službe in s tem povezanih obveznosti tiče, ni kaj sanjati. Tam je potrebno samo narediti, da bodo vidni rezultati.

Tudi kar se zdravja tiče, sanjanje odpade, treba je aktivno pristopiti k odpravljanju težav.

Kaj torej sploh sanjati?

Ostane še ljubezensko področje. A tam sem presanjala že toliko sanj. Z odprtimi in zaprtimi očmi. Pa ni nekih razultatov.

Torej je mogoče bolj primerno vprašanje, kako sanjati. Ali pa, kakšne sanje imeti.

Pa tukaj niso samo sanje. So še naša občutja. Naše vedenje in nenazadnje tudi naše značilnosti.

Biti pozitiven, vesel. Nasmejan, zadovoljen. Umirjen, a hkrati energičen. Miren, a hkrati divji. Zanesljiv, pa hkrati spontan. …biti torej nek človeški multipraktik, ki ima neskončno mero razumevanja, potrpljenja in sočutja za vse in vsakogar.

To je z ene strani.

Vprašanje pa je, kaj potem dobimo z druge strani. In koliko drugi te naše multipraktične značilnosti izkoriščajo v svoj prid.

Nekje sem prebrala, da je to njihov problem. Da je za nas važen le naš razvoj. Ampak spet, do kje naj jim dovolimo.

Še bolj pa, kaj sebi dovolimo. Zaradi česar se smejimo in kaj oblivamo s solzami?

Kaj pa mašila? To so tista, ki si jih ljudje tlačimo v misli, da preživimo razočaranja.

Se jih sploh zavedamo? Ali z njimi naše misli polnimo nezavedno?

In najpomembnejše vprašanje, ki mi sredi današnje noči razjeda misli, kje najti novo upanje.

S čim si ponovno napolniti misli, da bom začutila, kako mi navdušenje poganja kri po žilah?

  • Share/Bookmark

V kategoriji insomnia, življenje Tagi:

 

5 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Bostjan  |  12.10.2009 ob 11:10

    Pridruži se klubu :) ) Tudi meni se kdaj pa kdaj naredi, da ne morem spati in popolnoma nič ne pomaga, ne sproščanje, ne branje knjig, popolnoma nič. No včasih se naredi, da proti jutranjim uram pomaga skodelica kave, takrat potem takoj zaspim, zanimivo ne. Teorija je nekako, da kako uro, dve pred spanjem ne misliš na probleme, se sproščaš (tehnik je več ne, meni je najbolj pomagal sex, ko je bil, pa to ne samo tisti goli, amak cel paket ali pa tudi sama bližina nekoga ki ga imaš rad), potem prijetno vzdušje v spalnici, pa nenazadnje kaka prijetna knjiga. Naj pa nikoli ne bi ležali in se trudili zaspati, k ne uspe, ko enkrat vidiš da ne gre, se raje spravi počet kaj drugega. No to je teorija, pol je pa še kaj je v praksi ne :) ) Upaj pa le, tudi ko je še tako oblačno, vedno posije sonce, enkrat ;) Malce pozen komentar, mogoče ti pa le kaj pomaga ;)

  • 2. plujem  |  12.10.2009 ob 12:55

    plujem

    Hvala za napotke. Ja, vsak se verjetno slej ko prej (zaradi česarkoli) znajde v tej poziciji. Sex je ponavadi (no, če je z ljubljeno osebo) itak najboljši način za pomiritev in dobro počutje. V zadnjem obdobju sem ponovno začela zanemarjati branje in ugotavljanje novih reči o sebi. Kar naenkrat sem spet zašla. Ja, to so tiste preizkušnje, ki jih imamo. Hja, če ne morem zaspati, je že fajn, da delam kaj drugega, samo potem je potrebno zjutraj zako zgodaj vstati, da sem pol še cel dan satelit :) .

  • 3. bostjanl  |  12.10.2009 ob 14:09

    bostjanl

    Ni za kaj ne, upam da bo kaj pomagalo : Res je ja, samo mora res biti z ljubljeno osebo, drugač ni nič. To se je tudi meni že zgodilo, pač pride tako obdobje, samo sedaj ko mal primerjam prej in sedaj, je sedaj veliko boljše, ko se spraviš v posteljo pred spanjem s knjigo v roki, me zelo hitro zmanjka :) No saj se boš našla zopet ;) Mja, to pa nič ne bom rekel, ni najbolj prijetna stvar, ki se ti lahko zgodi :)

  • 4. plujem  |  12.10.2009 ob 21:34

    plujem

    Ja, saj se bom :) Ampak…če je delo, je treba. Ni druge, kot vstati :)

  • 5. Bostjan  |  12.10.2009 ob 21:46

    Mja, brez besed ne, ni kaj dodati :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

September 2009
P T S Č P S N
« Avg   Okt »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats