Samoregulacija karme

6.09.2009

Strezni te, ko se zaveš, kako vse fizične in druge težave, ki jih imamo, izvirajo iz energij, ki so v nas in nas obdajajo. Pa naj bodo te energije naše osebne, od naših sorodnikov, prijateljev, partnerja ali ostalih, ki nas obdajajo. Ko se neke misli, besede ali dejanja zgodijo, to občutimo vsi, ki smo v to vpleteni. Najmočnejši vpliv imajo misli. Manifestirajo se na najglobjih ravneh. S seboj nosimo tudi vzorce staršev in ostalih prednikov. In tudi ti so lahko škodljivi za nas in za naše fizično in duševno zdravje. Zato je pomembno, da se začnemo zavedati sil, ki jih ne vidimo. Da gradimo na sebi in duhovno rastemo. S pravilnim pristopom, ki odpravlja vzroke težav na fizični ravni, lahko preprečimo prenos negativnih energij v naslednja življenja in celo v življenja naših potomcev. In to se mi zdi pomembno. Na tem moram graditi.

V zadnjem mesecu in še malo več so se mi odprle nove dimenzije dojemanja življenja. Dogaja se mi hitro prepoznavanje negativnih vzorcev in tudi rešitve s pomiritvijo pridejo kar same od sebe. V vseh dogodkih sicer še ne. Se je pa začelo dogajati, da se v primerih, ki me obremenjujejo, usedem in se vprašam, kaj je sploh tisto, kar me sekira. Nato se običajno uležem na tla in pustim mislim, da se zbistrijo. Najprej dovolim negativnim, da izzvenijo, nato pa pozitivne povabim, da se naselijo ter mi umirijo um in dušo.

Občutek pomirjenosti je blaženo stanje. Trenutki, ko sem se včasih počutila kot tempirana bomba čustev in misli, postajajo redkejši. Redkeje se tudi zalotim, da začnem razmišljati destruktivno. Na trenutke se počutim ujeta v občutek ljubezni in sočutje do vseh živih bitij.

Vsakodnevno ugotavljam nove vzroke, ki so odgovorni za moje bolezni zadnjih nekaj let. In tudi zanikanje tega, kar sem, je nedvomno močno pripomoglo k povečanju težav. Danes vem, da je bolezen znak, ki nam ga življenje da, ker gremo v napačno smer. Saj ni bilo tako, da ne bi bila takšna, kot sem, do soljudi, bilo je tako, da nisem sama sebe sprejela takšno, kot sem. In kaj sem? Preprosto, a hkrati zahtevno bitje, ki z veliko mero sočutja in občutenja druge ljudi zaznava na poseben način. Sedaj vem, da takšna sem in da moram na tem graditi.

Hkrati vem, da sestavljanje mozaika iz dnevih ugotovitev vodi na pot mojega zdravja. Našla sem nekaj načinov, kako se pomiriti. Hkrati pa sem se naučila, o čem lahko posameznim ljudem pripovedujem. To je pomembna ugotovitev. Vsakdo mora namreč svoje lekcije sam osvojiti. Le tako pridobljene so tiste prave. S pravim pomenom.

Misli namreč hitro oddivjajo. Včasih so precej neukrotljiva sila, ki tava po svoje. Tudi na sosedova polja zaidejo. Če je sosedovo polje zdravo in jim ponuja mir, potem jim lahko dovolimo, da se za kratek čas tam postanejo. Sicer jih moramo sramežljivo držati zase in jim ne smemo dovoliti, da tavajo in iščejo odgovore tam, kjer jih ni. Moramo jih obvladati ravno prav. To je toliko, da smo še navihano spontani, a hkrati odgovorni in zanesljivi. Balansiranje teh protislovij je tisto, kar daje življenju barvne nianse.

A ko najdemo polje z rodovitno zemljo, zdravimi plodovi in toplim, mirnim ozračjem, se lahko tam tudi naselimo. To seveda le, če smo zaželeni. Vprašanje je, kako vemo, na katerem polju smo. Odgovore naj bi iskali v sebi in v svojem počutju. Poslušati moramo sebe in svoje srce. Razum moramo včasih malce zanemariti, ker je lahko preveč vkalupljen v norme in sprejemljivosti vsakdanjega življenja. Kot tak nam jo lahko zagode z nepravilnimi koraki na poti do predenja.

Se pa naša občutja manifestirajo na našem fizičnem obstoju. Energije v nas in okoli nas se kažejo na našem telesu. Zato je pomembno razviti ščite, ki (popolnoma brez agresije) negativno energijo odvrnejo tako, da se izvoru vrne v obliki informacije oz. spoznanja, da potrebuje pomoč. Vse ostalo škoduje tudi nam samim.

Ko čistimo energije (ki smo jih povzročili sami, ali so nam bile dane oz. poslane od drugih), čistimo tudi fizično telo. Ko sestavimo mozaik iz vzrokov težav in iz koščkov napravimo lepo sliko, smo dosegli del bistva. Drugi del bomo spoznali šele takrat, ko bomo stopili stopničko višje.

Dojemanje in razumevanja sta individualna. Lahko jih diskutiramo s tistimi, ki tudi sami hodijo po tej poti, vendar se moramo ob tem zavedati, da je potrebno vsako informacijo transformirati na lastno območje, v našo lastno zavedanje in jo prilagoditi nam samim. Šele takrat bo imela pomen in korist za našo rast.

Biti človek, pomeni imeti možnost občutiti fizični svet skozi svet različnih čutov. Občutiti z vonjem, vidom, sluhom, dotikom, okusom ter s sprejemanjem in razumevanjem energijskih frekvenc drugih ljudi. Ko zmoremo in znamo to povezati v homogeno skladje, smo dosegli višje ravni. Ko k temu dodamo še notranji mir, umirjenost, sočutje in ljubezen, smo segli še višje.

Dojemati celoten svet skozi prizmo ljubezni in sočutja, hkrati pa biti ob tem popolnoma miren, srečen in razumevajoč, so vrline, ki božajo dušo. Ko to zmoremo, je samoregulacija nastavljena na pozitivne programe, ki nam napovedujejo tudi srečno usodo.

Res je pot ob rojstvu zarisana, a to je pot, ki naj bi jo sledili, da bi dobili kar največ lekcij v določenem življenju. Da bi jo našli, so nam v podzavest zarisali nekaj znakov, ki naj bi nas vodili. Če te znake spregledamo, se usmerimo na drugo pot. Ko potujemo po poti, ki za nas ni prava, nam življenje nakazuje, da smo malo zašli. Bolezen, nesreče in poškodbe so znaki, s katerim nam Vesolje sporoča, da moramo nekaj spremeniti. In spremeniti moramo sebe, svoja razmišljanja, svoj način življenja, vedenje ipd. To so znaki, da moramo delati na sebi. Zato je prav, da stanja fizičnega neskladja jemljemo kot začetek spremembe in ne kot nekaj, v kar se vdamo.

Prej sem se opazovala v ogledalu. Ugotovila sem, da to, da se misli manifestirajo v nekaj dneh, res drži. To pomeni, da če imamo danes dobre misli, se to v nekaj dneh pozitivno pokaže tudi na telesu. In moje telo se ponovno spreminja. Oči so ponovno dobile žar. Koža postaja ponovno bolj gladka in lasje ponovno pridobivajo svoj lesk. Celo na dotik so drugačni. Tudi nohtki so bolj gladki. Začela sem seštevati 1+1 in (ponovno – kot da nisem že tolikokrat prej) ugotovila, kaj vpliva name. In zato se je življenje tudi zasukalo tako, kot se je. To je dar. Dar, za katerega sem hvaležna življenju.

Samoreguliranje se je že začelo. Pozitivne misli so tiste, ki ohranjajo pravo pot in počutje.

Bodi torej tako še naprej.

Kajti šele potem bo duša zares predla.

  • Share/Bookmark

V kategoriji tisto moje novo

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

September 2009
P T S Č P S N
« Avg   Okt »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats