Arhiv za mesec September 2009

Zabuhle oči

8 komentarjev 30.09.2009 Plujem

Tako zabuhle, da jim danes tudi make up ne pomaga. Prejšnji teden sem jih uspela uspešno skriti z malce močnejšo obrobo (ki je sicer precej diskretna). Danes pa mi to ni uspelo. Preveč je preteklo slane vode sinoči. A bilo je neuspešno, ni odplaknilo težav. Je pa vsaj malce razbremenilo filtre.

Torej jok včasih le ni čisto nesmiseln.

  • Share/Bookmark

Kategorija: življenje

Rabim dopust

11 komentarjev 29.09.2009 Plujem

To je dejstvo. Kajti ni se mi še dogajalo, da bi že zjutraj vstala tečna samo zato, ker moram spet sem. Rada imam svoje delo, manj rada pa vsa ta podtalna jebanja, ki sem jih vsake toliko deležna. Saj sem si naredila trdo kožo, a ko se nabere, se nabere.Takrat rabiš time off. Rabiš it stran od vseh teh ljudi. A trenutno ni opcije. Ne le zaradi obveznosti, pa tudi; s kom bi pa šla?

Z nekom, ki se ne ujemaš kaj preveč, je jeba – I’ve been there, done that. Bilo zelo naporno.

Z mislimi torej iščem opcije in neko upanje, ki me bo prepričalo, da bo vse ok, da se bo vse pozitivno razrešilo in da me za naslednjim vogalom čaka tisti, ki me bo razumel,ljubil in sprejel. In, da, pozabila sem dodati, da potem svizec zavije čokolado

Vem, vem. Treba je imeti pozitivne misli. Treba si je vizualizirati tisto, kar si želimo. Treba je v vesolje oddati željo in oddajati “pravo” frekvenco. A katera je prava? Pravijo, da takšno kot oddajamo, takšne ljudi in dogodke privabljamo k sebi.

Ah. Teorijo poznam. Od nje zmorem razpredati na dolgo. Drugo pa je, kako živeti in kako uravnavati svoje misli.

Še prehitro se namreč vse manifestira. Zato se je potrebno umiriti in misli nastaviti na pozitivo.

Ampak, znova sem po dolgem času v situaciji, ko se kar ne zmorem umiriti. Na kratke trenutke mi rata. Nato se spet znerviram. Morda je razlog v tem, da nimam nikjer svojega mira. Čeprav…najverjetneje je predvsem v tem, da sem skrenila s poti odpravljanja največje težave.

Ma. Filozifirala o za in proti bi lahko še celo dopoldne, pa nima smisla.

Bolje bo, da začnem razmišljati, kam se bom na dopust odpravila sama. Tako vsaj ne bom razočarana, ker se bo nekdo premislil.

Morda bo še bolje to, da preprosto odložim vse skrbi v škatlo, jo zapakiram in vržem v ogenj.

Ko bi vse to res bilo tako enostavno.

No.

Saj mogoče je, pa ne vidim.

Ker rabim dopust.

  • Share/Bookmark

Kategorija: dopust, življenje

Kakšna mama bom?

4 komentarjev 29.09.2009 Plujem

Verjamem v idejo srečne družine.

In danes sem pestvala prijateljičino hčero, ki ima nekaj tednov več kot 1 leto. Ker svojih še nimam, si že cel dan zastavljam vprašanje, kakšna mama bom.

Glede na delo, ki ga opravljam, bom morda na trenutke preveč previdna, po drugi strani pa sem prepričana, da mu/ji ne bo hudega.

Podrobneje svojih lastnosti ne bom naštevala, ker se mi to ne zdi okusno.

A vseeno, današnje pestvanje me je pomirilo, saj sem pred tem imela strah, kako tako majhnega otroka primerno dvigniti v naročje.

Zame je to danes bilo namreč prvič.

Izkazalo se je, da je to nekaj, kar naredimo spontano :) .

Jupi. :)

  • Share/Bookmark

Kategorija: princi in princese, tisto moje novo, življenje

Ko nekdo kar izgine

2 komentarjev 28.09.2009 Plujem

Tega nikoli nisem in verjetno tudi nikoli ne bom razumela. Se trudim, a vseeno, zdi se mi dejanje strahopetcev in tistih, ki nimajo osnovnih bontonskih manir. Dejanje tistih, ki so egoistični in brez pike sočutja do drugih. Saj vem. Lahko bežijo sami pred sabo, lahko se skrivajo, ker se ne želijo soočiti, lahko se jim dogajajo neprijetne stvari, pa nimajo časa za druge, lahko pa grejo, ker jim preprosto ni mar.

Ne glede na razlog(e) smo dovolj stari, da si lahko rečemo vsaj adijo (in zdrava ostani), al’ kako že gre ta klišejsi rek.

Ni tako?

  • Share/Bookmark

Kategorija: življenje

Naštevanje genitalij

4 komentarjev 28.09.2009 Plujem

Odvajam se uporabe različnih sočnih besed, ki v seksualnih udejstvovanjih običajno pomenijo dodaten rajc. Dober prijatelj mojim (zadnje čase vse redkejšim) trenutkom preklinjanja pravi naštevanje genitalij. :)

Ko je to prvič omenil, sem se prav nasmejala. Popolnoma me je razorožil :) . Ko me sedaj prime občutek, da bi napetost sproščala z “izbranim” besediščem, se spomnim na ta opis.

V večini se tako le nasmehnem in uporabim primernejše besede. Včasih pa je napetost previsoka in je sočno besedišče vseeno najboljša izbira. :)

  • Share/Bookmark

Kategorija: življenje

Dnevne sekirancije ali nianse zanimivosti?

7 komentarjev 28.09.2009 Plujem

Začelo se je zjutraj, s pregledom. Gužva, da ne omenjam. Osebje v belih ali modrih oblačilih, ki z vsakim gibom potrjuje, kako odveč jim je biti tam in se ukvarjati z nami, ki smo prišli zaradi svojih težav.

Nadaljevalo se je z odvzemom krvi. Kljub mojim sugestijam, kakšne žile imam in kako naj me pičijo, je seveda gospa vsevedna to počela na svoj način, ker ona bo pa ja že znala, po toliko letih prakse. Ker ji seveda v prvo ni uspelo in rdeča tekočina ni pritekla, se je trudila znova in znova. Iglo vlekla ven in jo znova dajala noter (v isto luknjo, auč) in jo premikala gor in dol (auč še enkrat). Čez določen čas, ko sem ponovila, da me to pravzaprav precej boli, je ugotovila, da imam neke posebne žile. Ah, dajte no, gospa. Kaj res? :) Ugotovila je, da se izmikajo. :) . Ah, kot da ji ne bi tega že na začetku povedala in ji celo povedala tehniko (ki so mi jo pokazale tiste, ki se na to spoznajo). Končno ji je uspelo in napolnila je dve polni epruvetki. Nato me je obvila in odslovila, rekoč, da bodo izvidi čez 4-5 tednov. Celo razložila mi je, da oni pač to delajo v skupinah in da počakajo nekaj časa, da imajo dovolj podobnih testov. Če to ni nehumano. Povedo ti slabe rezultate, zapišejo možne (zelo zaskrbljujoče) vzroke, nato pa….čakaj par tednov! In kaj naj vmes? Se dam v vakuum in se delam, da me ni?

Na poti v službo sem začela premlevati opcije, kako to sprejeti pozitivno…ker so pozitivne misli pravi pristop itd…..

Pa pridem v pisarno, kjer me čaka naslednji tuš. Odločili so se, da nam ukinejo povračilo nekih stroškov. Sicer to kao že velja, a vendar…tokrat je zame bilo prvič in začelo se mi je kopičiti. Prav zavrelo mi je, me znerviralo in popolnoma demotiviralo. Posledično sem začela razmišljati o svojih delovnih obveznostih in ugotovila, da opravljam veliko opravil, ki jih NI v opisu mojih nalog; če se že gremo neka pravila, ki itak ne veljajo za vse.

Prva reakcija je bila seveda misel o novi službi, a sem potem ugotovila, da so vsepovsod vzponi in padci – ali pa sem se morda le tolažila. Kakorkoli, usedla sem se in probala umiriti misli, ker vem, da veliko slabih da še več slabih itd. Pa je bila moja intervencija prepozna. Že sem imela polno pisarno. Vsak je nekaj želel.

Da je bila kapa še bolj polna, so me vmes še klicali, da se je izgubil en moj mail in zato niso mogli pripraviti obračuna. Ah.

Pa še moje žensko curljanje se je danes po mnogih, mnogih letih prakse odločilo, da bo zelo intenzivno. Bilo je nepričakovano (čeprav zelo zaželeno), tako da sem se že napravljala, da grem domov, ker sem NUJNO rabila tuš. Samo še nekaj nujnih opravil sem imela.

Pa me sreča sodelavec in me povleče v pisarno. Zlat, kot je, je takoj opazil, da nisem tako kot običajno, zato mi ni pustil, da zbežim brez razlage. Pogovarjala sva se in pomiril me je. Res sem mu hvaležna.

A ko sem zapustila tisti “varni brlog”, so se znova začeli problemčki, ki sploh niso resni, ampak so kar tko, da parajo živce.

Ugotovila sem, da se moram spraviti domov. Da moram zamenjati okolje in energije se bodo sprostile.

Pravzaprav me dogodki zadnjih dni opozarjajo, da se moram umiriti. Npr. v četrtek sem plačala kazen  zaradi prometnega prekrška,ki sem ga pred tem kar precej časa nesramno prakticirala, da ne omenjam tega, da zadnje čase spet mnogo prehitro vozim. Morda mi je ravno zaradi tega ponovno crknil avto. Najprej sprednja luč, ki kljub menjavi žarnice še vedno ni delala, nato še vžig, kapljanje olja itd. In zdej je na servisu. Hvala očetu, da se lahko prevažam z njegovim. Ne bi zmogla z vsemi torbami še na vlak.

In seveda ponovno razmišljam, da je čas, da zamenjam avto. Večno vprašanje je, kakšnega naj kupim, saj ima zdajšnji popolnoma vse, kar potrebujem, edina napaka je, da je pogosto na servisu.

Ampak, kar je najbolj važno. Moja taktika se je obrestovala. Klicali so me, da so popravili obračun. Pa tudi ključavnico, ki so mi jo namestili na vrata, in se od znotraj zaklepa z gumbom, bodo zamenjali še danes.

Sveže sem stuširana, sama in uživam v tišini. Zvoki prihajajo od zunaj. A me ne motijo.

Ponovno se umirjam.Dojela sem, da so ti dogodki zato, da se nečesa naučim in da nekaj spremenim.

Če naredim povzetek teh dogodkov, je jasno, da so le-ti tisti, ki monotonosti dajejo nianse in s tem delajo življenje zanimivo.

Nas pa, posledično, močnejše.

:)

  • Share/Bookmark

Kategorija: tisto moje novo, življenje

Insomnia – again, torej No. 2

5 komentarjev 28.09.2009 Plujem

Kot kaže bom lahko začela pisati insomnio v več delih. Vsekakor danes dobi svojo kategorijo in značko.

Spet namreč ne morem (za)spati. Delno temu botruje (zame neobičajni) popoldanski počitek, delno pa skrbi, ki mi medejo misli.

Sem prej ležala. Preizkusila vsaj 30 različnih položajev, kako bi se nastanila v eno, ki bi me umirila. Brez uspeha. Sem vstala, zlila vase 2 dcl vode in upala, da me bo to umirilo, no, me ni. Nato sem izvajala nekaj tehnik samodotikanja; bolj natančno božanja po ritnici in stegnu, pa ni pomagalo. Sem odprla tudi okno, da bi imela malo svežega zraka. Pa sem se še vedno počutila dovolj budna, da počnem karkoli. Zato sem vstala. Prišla sem. Prebrala nekaj drugih blogov in začela pisati.

Ugotavljam namreč, kaj mi manjka. Manjka mi nova doza upanja. Se mi zdi, da ko izgubimo upanje, izgubimo del sebe. Izgubimo del tistega, kar nas drži pokonci v najtežjih trenutkih. Zato sem že popoldan delala načrt, v kaj naj upam. Kam naj usmerim misli. Kaj naj sanjam z odprtimi očmi.

Kar se službe in s tem povezanih obveznosti tiče, ni kaj sanjati. Tam je potrebno samo narediti, da bodo vidni rezultati.

Tudi kar se zdravja tiče, sanjanje odpade, treba je aktivno pristopiti k odpravljanju težav.

Kaj torej sploh sanjati?

Ostane še ljubezensko področje. A tam sem presanjala že toliko sanj. Z odprtimi in zaprtimi očmi. Pa ni nekih razultatov.

Torej je mogoče bolj primerno vprašanje, kako sanjati. Ali pa, kakšne sanje imeti.

Pa tukaj niso samo sanje. So še naša občutja. Naše vedenje in nenazadnje tudi naše značilnosti.

Biti pozitiven, vesel. Nasmejan, zadovoljen. Umirjen, a hkrati energičen. Miren, a hkrati divji. Zanesljiv, pa hkrati spontan. …biti torej nek človeški multipraktik, ki ima neskončno mero razumevanja, potrpljenja in sočutja za vse in vsakogar.

To je z ene strani.

Vprašanje pa je, kaj potem dobimo z druge strani. In koliko drugi te naše multipraktične značilnosti izkoriščajo v svoj prid.

Nekje sem prebrala, da je to njihov problem. Da je za nas važen le naš razvoj. Ampak spet, do kje naj jim dovolimo.

Še bolj pa, kaj sebi dovolimo. Zaradi česar se smejimo in kaj oblivamo s solzami?

Kaj pa mašila? To so tista, ki si jih ljudje tlačimo v misli, da preživimo razočaranja.

Se jih sploh zavedamo? Ali z njimi naše misli polnimo nezavedno?

In najpomembnejše vprašanje, ki mi sredi današnje noči razjeda misli, kje najti novo upanje.

S čim si ponovno napolniti misli, da bom začutila, kako mi navdušenje poganja kri po žilah?

  • Share/Bookmark

Kategorija: insomnia, življenje Tagi:

Ugotovila sem, kaj me še posebi rajca

16 komentarjev 27.09.2009 Plujem

Najprej vonj. To je osnovno. Mora mi dišati. Biti mora čist in dišeč. Nato moški glas. Tak močan, globok. Tak, ki pomirja in hkrati rajca (še posebej, če je “tam spodaj” in vsake toliko malo “zamrmra”). Nato je to geštel, ki mora biti tak, da je orodje vsaj malo pod streho spravljeno. “Trde” noge, ki zmorejo stoje od zadaj dobro nabijat. Rit, ki jo lahko močno primeš med akcijo. Temni lasje, ki naj bodo kratki; rajca tudi, če jih ni. Oči z navihano perverznim sijem. Take, ki so globoke in sposobne gledati v sogovornikove. Mehke ustnice, ki se rade poljubljajo in imajo zgovorno mimiko. Radovedne roke. Pa taka kurčetina, ki vedno pripravljena na akcijo. Rajca me, da si z njo lahko postrežem vedno in povsod (kjer je to primerno).

To je en del. Celoten paket mora imeti še več.

  • Share/Bookmark

Kategorija: sex, življenje Tagi: ,

Nazaj


 

September 2009
P T S Č P S N
« Avg   Okt »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats