Iti ali ne iti, to je sedaj vprašanje.

29.08.2009

Se že od sinoči sprašujem, iti ali ne iti. Začeti ali ne začeti. Spremeniti, ali ne spremeniti.

Danes je dan, ko naj bi šla tja, kamor planiram iti že cel teden. Ko sem v ponedeljek klicala, bi svoje stanje lahko opisala kot evforično, z željo po spremembi. Nekaj dni sem se predajala mislim o užitkih in si v mislih slikala slike po nekajkratnih “iti tja”. Z vsako mislijo je bila moja volja trdnejša, moja želja večja in energija močnejša. Dokler… da, vedno moramo ljudje nekje najti “en dokler”…tega nisem izustila pred ušesoma, ki sta mojo navdušenost artikulirali kot negativno. Takrat sem se zamislila. Najprej nad odzivom. Zakaj? Ali je utemeljen? Nato pa nad sabo – čemu in predvsem komu dovolim, da vpliva name in zakaj. Za kakšen dan ali dva sem zatrla tisti “aja” z dodatkom presenečenja, zgroženosti, neodobravanja in še bi lahko naštevala – tokrat glagole :D .Sinoči pa je ponovno prevladalo.

Sedaj se že celo dopoldne sprašujem, iti ali ne iti. V mislih si nizam za in proti argumente ter nostalgično ugotavljam dogodke za leta nazaj.

Hkrati pa si samokritično postavljam vprašanja, če sem slišala to, kar sem želela. Ali bolje, če sem odvračilo od “iti” potrebovala, da ne bo treba iti. Ugotavljam, da ne. Ugotavljam, da zmorem stopiti preko ograje, ki mi je bila postavljena. Pravzaprav vzroki niso važni. Niti kdo jo je postavil. Važno je, da si podstavim pručko in stopim preko, brez da bi pri tem prevernila štiri druge mize. Takrat, se mi zdi, sem stopila stopnico naprej. Stopnico naprej proti dojemanju bistva življenja. A to je šele začetek. Kaplja v morju življenja.

  • Share/Bookmark

V kategoriji tisto moje novo, vremenska slika Tagi: ,

 

2 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. ivko  |  29.08.2009 ob 15:23

    ivko

    Hm vprašanje ni tko enoplastno, ali le iti ali ne. Če nebi imela dvomov nebi spraševala,bi le naredila, ker pa čutim, da nisi trdno odločena si krmilo odločitve malo popustila, da lahko čolniček malo pluje med iti ali ne iti. Vprašanje je tudi za kakšno ceno iti, ali bo nekaj porabljenih joulov odtehtalo napor, ki ga bo trpelo telo (ni vedno dovolj si le želeti, potrebno je tudi znati oceniti zmogljivost in zmožnost telesa) kajti naše duševne zmožnosti in želje so velikokrat višje od fizičnih zmožtnosti. Kar želim povedati, bom poskušal razložiti z naslednjo zgodbico. Oče in sin sta si izposodila stiskalnico za prešanje grozdja. Preša je sestavljena iz oboda, podna, ki je na obod pritjen z zatiči in zgornjega dela, ki je v obliki okvirja in kamor damo hidravlično dvigalko s pomočjo katere stiskamo pokrov in s tem seveda iztisklamo mošt iz grozdja. Ker sta to delala prvič, sta želela čim bolje iztisniti, zato sta pritiskala na dvigalko, pa še ma, pa še mal, dokljer se ni prestrigel zatič na podnu, ker je bila sila prevelika. Želim povedati, da so naše želje in misli velikokrat kot hidravlična dvigalka in probamo še mal, sej bo šlo, naše telo pa ima “zatiče” in velikokrat pritiskamo preveč.

  • 2. plujem  |  29.08.2009 ob 15:30

    plujem

    Se strinjam. Dostikrat je tako. Se mi pa zdi, da so včasih (ali morda celo večkrat kot mislimo) pod občasnimi pregradami skrite preizkušnje, ali zmoremo narediti nekaj drugače. Danes se gre predvsem za to, ali bom spremenila način. Način udejstvovanja in navsezadnje tudi način sobot, ki so lahko sčasoma tudi v družbi torkov. S tako korenito spremembo, hkrati pa obvezo – ki je, roko na srce, moj ritem trenutno ni vajen – , pa je morebiti povezan le strah pred rutinskostjo :D .

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Avgust 2009
P T S Č P S N
    Sep »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

Kategorije

od 06.02.2010

tumblr visitor stats